DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 11-12/2010 str. 40 <-- 40 --> PDF |
M. Cojzer, R. Brus: SPECIES COMPOSITION AND SUCCESSIONAL PATHWAYS ON ABANDONED ... Šumarski list br. 11–12, CXXXIV (2010), 581-591 Environmental Management 5: 47–69. Marinček, L., 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, 153 str., Ljubljana. Martinčič,A., T. Wraber, N. Jogan,A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš,V. Ravnik, S. Frajman, B. Strgulc-Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M.A. Fischer, K. Eler, B. Surina, 2007. Mala flora Slovenije, Ključ za določevanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Tehniška založba, 968 str., Ljubljana. Mather, A.S., 2001. The transition from deforestation to reforestation in Europe. In: Angelsen, A., Kaimowitz, D. (Eds.), Agricultural Technologies and Tropical Deforestation. Center for International Forestry Research (CIFOR). CABI, Oxon/New York, 35–52. Mlinšek, D., 1968. Premena grmišč v Sloveniji, 39 str., Ljubljana. Perko, F., 2004. Gozd in gozdarstvo Slovenije. Zveza gozdarskih društev Slovenije v sodelovanju: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: Zavod za gozdove Slovenije, 39 str., Ljubljana. Perpar, A., 2002. Stanje in procesi v kmetijstvu v različnih tipih podeželskih območij v Sloveniji. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kmetijstvo 97, 1: 281–300. Pueyo, Y., S. Begueria, 2007. Modelling the rate of secondary succession after farmland abandonment in a Mediterranean mountain area. Landscape and Urban Planning 83 (4): 245–254. Rickebusch, S., M. Gellrich, H. Lischke, A. Guisan, N. E. Zimmermann, 2007. Combining probabilistic land-use change and tree po pulation dynamics modelling to simulate responses in mountain forests. Ecological Modelling 209 (2–4): 157–168. Robič, D., M. Accetto, 1999. Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije. Študijsko gradivo iz fitocenologije. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 18 str., Ljubljana. Robič, D., 2000. Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 63: 47–93, Ljubljana. Shannon, C. E., 1948. A mathematical theory of communication. Bell. System. Technol. J. 27: 379–423, 623–653. terBraak, C. J. F., P. Šmilauer, 2002. CANOCO 4.5 for Windows – Software for canonical community ordination. Walther, P., 1986. Land Abandonment in the Swiss Alps: a new understanding of a land use problem. Mountain Research and Development 6: 305–314. ZGS, 2005a. Gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko eno to Rodni vrh za obdobje 2004– 2015. 2005, Za vod za gozdove Slovenije, OE Maribor, 117 str., Maribor. ZGS, 2005b. Gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko enoto Vzhodne Haloze za obdobje 2005–2014. 2005, Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor, 150 str., Maribor. ZGS, 2007. http://www.zgs.gov.si/slo/gozdovi-slovenije/ o-gozdovih-slovenije/slovenski-gozdv- stevilkah-2007/index.htm SAŽETAK: Slovenija je jedna od najšumovitijih država u Europi, jer – po podacima Slovenske službe za šumarstvo (Zavod za gozdove Slovenije, 2007) – šume pokrivaju više od polovice državnog teritorija (58,5 %). Zarastanje napuštenog poljoprivrednog zemljišta šumom i dalje napreduje te tako postaje ozbiljan problem. Glavni razlog zarastanja je napuštanje poljoprivrednih imanja, ponajprije zbog teških prirodnih uvjeta te socioekonomske politike. Taj proces traje već od početka 20. stoljeća, a posebno se ubrzao nakon kraja drugog svjetskog rata. U istraživanju smo se ograničili na područje Haloza, koje leži na području sjeveroistočne Slovenije i sastavni je dio rubnog dijela panonske nizine. Istraživanjem smo željeli proučiti koliko se poljoprivrednih površina u zadnjih dvadeset godina pretvorilo u šumu, utvrditi razlike u sastavu te gustoći jedinki pojedinih vrsta drveća i grmlja na područjima u zarastanju i u mlađim razvojnih stadijima šuma, te naznačiti strategiju zarastanja napuštenih poljoprivrednih površina uz istovremenu usporedbu sa stanjem vegetacijskih procesa u mlađim razvojnim stadijima šuma. |