DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1920 str. 46     <-- 46 -->        PDF

1) če namerja posekati gozd do golega na ploskvi, ki meri
sama zase ali s sosednjo do golega posekano, pa še ne dovolj
pogozdeno ploskvijo istega posestnika skupaj 1 hektar ali več ;


2) če namerja pri prebiralni sečnji posekati polovico ali več
dreves glavne gozdne vzrasti, potrebne za popolno obrast, ako meri
ploskev 1 hektar ali več, in


3) če hoče posekati eno četrtino ali še več gozda, na vsem
kmetijskem posestvu zrelega za posek (§ 8., točka 5.)


Razen teh določil je pri sekanju v varstvenih gozdih in v
gozdih, ki so v prepovedi, vpoštevati vse posebne predpise, oblastveno
izdane za njih oskrbovanje.


Pri gozdih pod javno upravo ali pod posebnim javnim nadzorstvom
(§ 20) je vpoštevati tudi še morebitne posebne predpise
ali potrebe, ki se tičejo vztrajnega gospodarstva.


§3.


Sečenj, ki se izvršujejo točno po načrtu, odobrenem po gozdnopolitičnem
oblastvu za dobo največ deset let, ni treba prijavljati.


§4.


Sečnje, ki so potrebne spričo elementarnih poškodb (vihar,
sneg, žužki, požar i dr.)» se smejo pričeti takoj, čeduti presezajo
omejitve, postavljene v § 2. Vendar je istočasno vložiti prijavo, ako
je predpisana v § 2. V gozdih, omenjenih v § 3., je v tem primeru
sorazmerno omejiti po načrtu predpisane redne sečnje.


Kdo mora prijaviti sečnjo; vsebina prijave.


§5.


Prijaviti sečnjo je dolžan lastnik, oziroma posestnik gozda ali
njega zakoniti zastopnik.


V prijavi mora navesti:


1) svoje ime in bivališče:


2) davčno občino, številko in izmero parcele, morebitno domače
ime gozda, izmero in pri delnem poseku gozdne parcele tudi ležo
prostora, na katerem namerja sekati;


3) način namerjane sečnje (golosek, prebiranje);


4) površino vseh gozdov, ki so last dotičnega gospodarja;


5) ime in bivališče tistega, ki les kupi, kakor tudi tistega, ki
je morda prevzel sekanje ali spravljanje lesa; le-to poslednje tudi
lahko naznani naknadno, toda najpozneje osem dni, preden se prične
sekanje ;


6) ali je dotična ploskev obremenjena s služnostnimi pravicami
in s katerimi;
7) ali namjerja izsekati eno četrtino ali še več gozda, zrelega
za posek, kar ga je na vsem kmetijskem posestvu.
Na zahtevo se prijavniku potrdi, kdaj je prijavil sekanje.




ŠUMARSKI LIST 9/1920 str. 47     <-- 47 -->        PDF

Rok za prijavo.
§6.


Prijava sečnje se lahko vloži ali naravnost na okrajno politično
oblastvo ali pa po županstvu, v čigar območju je dotična gozdna parcela.


Pri okrajnem političnem oblastvu se morajo sečnje, ki se namerjajo
izvršiti spomladi ali poleti, prijaviti v času od dne 1. januarja
do dne 31. marca vsakega leta, jesenske ali zimske
sečnje pa v mesecu avgustu.


Pri županstvih se končuje prijavni rok z dnem 20. marca, ozirom


20. avgusta. Po tem dnevu ne sme županstvo več sprejemati prijav,
že predložene pa mora brez odloga predložiti pristojnemu političnemu
oblastvu.
Prijave sečnje so proste pristojbin.


Prijave sečenj, ki so bile vložene izvun gorenjih rokov, rešuje
okrajno politično oblastvo, ako je potrebna poizvedba na kraju samem,
le ob stroških prijavnikovih.


Pri prebiralnih sečnjah sme okrajno politično oblastvo odrediti
izkazovanje drevja ob troških stranke po svojih gozdarskih organih,
če se gozdni posestnik ne ravna po izdani sečni dovolitvi.


Pregled načrta za sečnje za dobo 2 do 10 let (§ 3.), ki ga je
treba zaradi odobritve, se vselej izvrši ob stroških stranke.


Predlaganje lesnih kupnih pogodb.


§7.


Okrajno politično oblastvo sme vsak čas zahtevati, da se mu
predloži kupna pogodba o prodaji lesa , ter sme prepovedati prijavljeno
sečnjo, če pogodba ogroža javni interes na ohranitvi gozdnega
ali kmetijskega gospodarstva ali če je v nasprotju z državnopravnimi
odnošaji med našo državo in državo inozemskega kupca lesa.


Poizvedbe na licu mesta.


§8.


O vsaki prijavi sečnje mora okrajno politično oblastvo odrediti
poizvedbe na licu mesta po svojih gozdarskih organih, v kolikor
jim niso položaj in druge okoliščine prijavljene sečne ploskve itak
natančno znane.


Pri teh poizvedbah naj se ugotovi:


1. ali ima dotična ploskev značaj varstvenega gozda ali gozda
v prepovedi (§§ 6., 7. in 19. gozdnega zakona z dne 3. decembra
1852., drž. zak. št. 250);
2. ali bi prijavljena sečnja mogla ob danih razmerah provzročiti
opustošitev dotičnega gozda (§ 4. drž. gozd. zak.);
3. ali bi prijavljena sečnja resno otežkočila redno pogozditev
dotične sečne ploskve, bodisi zaradi leže ali sestavine tal ali velikosti
goloseka, bodisi zaradi razsežnosti drugih, še nepogozdenih gozdnih
ploskev istega posestnika;


ŠUMARSKI LIST 9/1920 str. 48     <-- 48 -->        PDF

242


4. ali bi prijavljena sečnja sosednji gozd spravljala v očitno nevarnost
viharja (§ 5. cit. drž. zak.) ;
5. ali ne ogroža sečnja obstoja kmetijskega gospodarstva (drva
za gorivo, les za vzdrževanje in morebitno obnovo gospodarskih
poslopij i dr., §§ 2., 7.), ne glede na to, kdo je tačasni lastnik dotične
kmetije;
6. ali namerjano sekanje ne ogroža splošnih javnih interesov.
Posestnik gozda je dolžan službenim organom pomagati pri
poizvedbah ter jim na zahtevo pokazati obstoječe gospodarske načrte
in druge pripomočke


Dovolitev, oziroma prepoved sečnje.


§9.
Če se izkaže, da je namerjano sekanje v zmislu §§ 7. in 8. v
celem ali delnem obsegu nedopustno, prepove okrajno politično
oblastvo namerjano sekanje v celem ali delnem obsegu ter nemudoma
obvesti o tej prepovedi prijavnika.
Če se izkaže, da po določilih §§ 7. in 8. ni nobene zapreke
za sekanje, da pa je ogrožena varnost oseb in tujih objektov v


zmislu § 19. drž. gozd. zak., mora okrajno politično oblastvo osekanje
prepovedati in uvesti raspravo, predpisano za gozde v prepovedi.
Ako ni nobenega teh pomislekov in nobene teh ovir, mora


okrajno politično oblastvo prijavniku nemudoma izdati dovolitev za
sekanie.
če se sečnja, dovoljena izrecno ali molče (§ 10.), ne izvrši
tekom petih let po dovolitvi, izgubi dovolitev veljavnost glede še
neposekanega gozda in sečnja se mora iznova prijaviti.


Dvomesečen čakalni rok.


§ 10.
Ako prijavnik sečnje za spomladne in letne sečnje ne prejme
rešitve do dne 31. maja, za jesenske in zimske sečnje pa ne do dne


31. oktobra, sme pravočasno priglašeno sečnjo izvršiti, vpoštevaje
pri tem druge gozdne predpise.
Za prijave sečenj ob drugih časih velja dvomesečen čakalni
rok od dne, ko je prijava došla okrajnemu političnemu oblastvu.
Ako prijava sečnje ne navaja vseh podatkov, neizogibno potrebnih
za rešitev (§ 5.), ter je bila vrnjenja vlagatelju v izpopolnitev,
teče gorenji čakalni rok šele od časa, ko je vnovična popolna prijava
dospela k okrajnemu političnemu oblastvu.


Če posestnik gozda prijavi sečnje na podstavi načrta za sečnje
za 2 do 10 let vnaprej (§ 3.), ne velja čakalni rok, marveč mora stranka
počakati na rešitev.


Komisija ob prepovedi sečnje.


§ »


Ako okrajno politično oblastvo prijavljeno sečnjo prepove ali


dovoli le deloma, lahko zahteva posestnik gozda, ki se pritožuje




ŠUMARSKI LIST 9/1920 str. 49     <-- 49 -->        PDF

Po ogledu na licu mesta se predloži instruirani priziv gozdarskemu
oddelku deželne vlade za Slovenijo v odločitev, ako okrajno
politično oblastvo že samo ne ugodi prizivu v zmislu ministrske
naredbe z dne 30. avgusta 1868., drž. zak. št. 124.


Dolžnosti, ki jih imata kupec lesa in podjetnik sečnje.


§ 12.


Kupec lesa in podjetnik sečnje se morata, preden se prične
sekanje, prepričati o dovolitvi sečnje (§ 10.) in o položitvi predpisanih
kavcij (§ 13.) ter sta s posestnikom gozda vred soodgovorna
za izvršitev vseh dotičnih predpisov.


Pogozditev in pospravljanje sečne ploskve. Kavcije


§ 13.


Sečne ploskve se moraju v rokih, določenih ob dovolitvi sečnje,
oziroma v zakonitem roku (§§ 3. in 6. drž. gozd. zak.), na predpisani
način pospraviti in zopet pogozditi.


Če okrajno politično oblastvo dvomi, ali bo gozdni posestnik
izpolnil te obveznosti redno in pravočasno, mu sme predpisati
primerno kavcijo in dati dovolitev za sekanje le ob pogoju, da prej
položi kavcijo.


Tudi za pravilno spravljanje lesa sme okrajno politično oblastvo
predpisati še posebno kavcijo.


Ako posestnik gozda, oziroma drugi obvezanec, ni pravočasno
izvršil pogozditve ali pospravil sečnih prostorov, oziroma pravilno
spravil posekanega lesa, sme okrajno politično oblastvo po brezuspešnem
poteku ponovnega poziva izvesti ta dela ob stroških zamudnikovih
in na njegovo nevarnost ter v ta namen porabiti v prvi
vrsti kavcijo.


Postopanje s kavcijami.
§ 14.


Kavcija se mora položiti pri okrajnem političnem oblastvu v
vrednotah, ki se vsak čas lahko spravijo v denar. Morebitne v gotovini
plačane kavcije mora okrajno politično oblastvo pupilarnovarno
plodonosno naložiti. Kavcijo je hraniti kot administrativen depozit.




ŠUMARSKI LIST 9/1920 str. 50     <-- 50 -->        PDF

Kavcija se vrne vlagatelju ali upravičencu šele potem, ko so
se izpolnile predpisane obveznosti in ko je uspela popolna pomladitev
sečnih prostorov, ne oziraje se na to, ali je morebiti v tej
dobi gozdno zemljišče premenilo lastnika ali posestnika, proti nekolkovanemu
potrdilu in povračilu originalne sprejemnice, in sicer
na zahteve stranke takoj, brez take zahteve pa najdalje v teku
dveh let.


II. Sekanje in požiganje gozda ob vegetacijski gozdni meji.
Sekanje rušja.


§ 15.


Za sekanje rušja na ploskvi, ki meri eno četrtino hektara ali
več, se uporabljajo, ne da bi se vpoštevale kulturne vrste dotičnega
zemljišča po zemljarinskemu katastru, primerno določila §§ 2. do


14. te naredbe.
Okrajno politično oblastvo sme predpisati sekanje na golo pri
rušju v vodoravnih pramenih.
Požiganje rušja je prepovedano.


III. Sekanje, spravljanje in zlaganje lesa v okolišu hudournikov,
Določitev hudourniškega okoliša.


§ 16.


Pristojno politično oblastvo določi za vsak primer posebe obseg
hudourniškega okoliša po zakonu z dne 30. junija 1884, drž. zak.
štev. 117.


Okrajno politično oblastvo pa razglasi tudi vse do sedaj pravnomočno
že določene hudourniške okoliše.
Predpisi §§ 17., 18. in 19. veljajo za hudourniške okoliše, določene
in razglašene v zmislu prvih dveh odstavkov tega paragrafa.


Posebne odredbe.


§ 17.
Za vse sečnje v hudourniškem okolišu veljajo razen splošnih
določil §§ 2. do 15. še ti-le posebni predpisi:


V hudourniških okoliših se mora les vobče sekati, spravljati in
zlagati kar najoprezneje, da se obvarujejo tla, bregovi i morebitne
zagradbene naprave vsake poškodbe, oziroma ogrozitve.


Okrajno politično oblastvo naj izda, po potrebi v sporazumu
z uradom za zagradbo hudournikov, ko dovoljuje sečnjo, vse potrebne
predpise in prepovedi za izvršitev sekanja in spravljanja lesa
v takih ležah na najmanj škodljivi način.


Posestnik gozda, kupec lesa, kakor tisti, ki je prevzel sečnjo
ali spravljanje lesa, so solidarno obvezani, da po vsakokratnem sekanju
in spravljanju lesa popravijo vse sled tega nastale poškodbe
tal in naprav, oziroma da trpe stroške za njih popravo.




ŠUMARSKI LIST 9/1920 str. 51     <-- 51 -->        PDF

§ 18.


Za sekanje lesa, stoječega v profilu hudourniške struge, t. j .
na pobočju in bregu hudournika, do kamor seza vpliv »isoke vode,
je treba posebne devolitve okrajnega političnega oblastva.


Spravljati les po zemljatih drčah, grapah z mehkim dnom, meliscih
in vodotokih hudourniškega okoliša sploh ter uporabljati hudourniške
struge za spravljanje lesa je dovoljeno le po snegu ali
zamrzlih tleh, dokler se ne napravijo potrebne gozdne poti. Izjeme
sme dovoljevati okrajno politično oblastvo sporazumno z uradom
za zagradbo hudournikov.


Za plavbo lesa v teh okoliših veljajo predpisi §§ 26. do 43.
gozd. zak. z dne 3. decembra 1852, drž. avstr. zak. št. 250.


Po drčah, grapah in vodotokih se ne sme puščati noben les,
da bi ležal ondod; tudi se morajo odstraniti začasne lesene naprave,
ki so služile pri spravljanju lesa, sicer se tak les zapleni in odstrani
ob stroških lastnikovih.


V poplavnem okolišu hudournikov kakor tudi na nevarnih
strmih obronkih je smeti zlagati les ali napravljati ogljenice (kope)
le z dovolitvijo okrajnega političnega oblastva.


§ 19.


Za točno izpolnitev določil, navedenih v §§ 17. in 18., sme
okrajno politično oblastvo predpisati primerno kavcijo in z njo ravnati
po predpisih §§ 13. in 14.


IV. Gozdi pred javno upravo ali pod posebnim javnim
nadzorstvom.
§20.


Državne in po državi upravljane gozde, gozde ustanov, nadarbin,
cerkva, samostanov, nadalje gozde občin, podobčin, vasi, agrarnih
skupščin, rudnikov, delniških družb, pridobitnih in gospodarskih
zadrug, potem gozde oseb, ki so pod varuštvom ali skrbstvom, in
naposled služnostne in vse javne gozde (kraške nasadbe, zasadbe
hudournikov, regulacije vodâ, javne parke) mora državno gozdarsko
oblastvo posebno nadzirati.


Za te gozde ne veljajo le splošne odredbe gozdnih zakonov,
marveč tudi načela in potreba vztrajnega gospodarstva.


Obskrbovanje teh gozdov se mora v ta namen izvrševati po
primernem gospodarskem načrtu, potrjenem po okrajnem političnem
oblastvu, oziroma po krajnem komisarju za agrarne operacije.


V. Kazni, pritožbe in zaključna določila.
Kazni.
§21.
Gozdni posestniki, kupci lesa, nadalje tisti, ki prevzamejo
sečnjo ali spravljanje lesa, se kaznujejo zaradi prestopka te naredbe




ŠUMARSKI LIST 9/1920 str. 52     <-- 52 -->        PDF

246


kakor tudi odredb in predpisov, izdanih po oblastvu na njeni podstavi,
v kolikor ne prihaja v poštev splošni kaznenski zakon, po
okrajnem političnem oblastvu z denarno globo do 20.000 kron ali
z zaporom do treh mesecev; v obtežilnih primerih se sme poleg
denarne kazni naložiti še zapor. Razen tega sme okrajno politično
oblastvo izreči del lesa ali tudi ves les, posekan, spravljen ali zložen
zoper predpise, za zapadlega; is otako sme takoj prepovedati nadaljevanje
vsakega dela.


Ob neizterljivosti se denarna globa izpremeni v zapor 24 ur
za vsakih 20 kron, vendar k večjemu do celotnega zapora treh
mesecev.


Razen kazni je v razsodbi prepisati tudi odškodnino za poškodbe,
provzročene vsled prestopka, ako niso potrebne nadaljnje
ugotovitve, zaradi katerih se mora napotiti odškodninska terjatev na
civilnopravno pot. Zoper oškodninske razsodbe političnega oblastva
je udeležencem prosta civilnopravna pot


Deželni gozdni zaklad.


§ 22.


Globe in izkupila za zasežene predmete se stekajo v deželni
gozdni zaklad, ki ga upravlja gozdarski oddelek deželne vlade za
Slovenijo.


Zastaranje prestopkov.
§23.
Prestopki te naredbe zastarajo, ako tekom enega leta po izvršenem
prestopku ni bila uvedena preiskava.


Pritožbe.


§ 24.


Pritožbe zoper odloke, izdane po okrajnih političnih oblastvih
na podstavi te naredbe, rešuje gozdarski oddelek deželne vlade za
Slovenijo končnoveljavno, razen nastopnih pritožb in prizivov, v katerih
se pridržuje ministrstvo za gozde in rudnike (glavno gozdarsko
ravnateljstvo) odločitev v zadnji instanci:


1. v vseh zadevah glede´uporabe kavcij;
2. v vseh spornih zadevah med organi državne gozdne policije
in državne gozdne uprave;
3. v vseh spornih zadevah med organi državne gozdne policije
in organi uradov za zagraditev hudournikov;
4. v vseh spornih zadevah po § 7, ako je kupna pogodba v
nasprotju z državnopravnimi odnošaji med našo državo in državo
inozemskega kupca lesa.
Pritožbe zoper odloke, izdane po okrajnih političnih oblastvih,
je vlagati tekom 14 dni iza dne, ko je bil vročen odlok, pritožbe




ŠUMARSKI LIST 9/1920 str. 53     <-- 53 -->        PDF

zoper druge odloke, izdane po gozdarskem oddelku deželne vlade
za Slovenijo, pa tekom štirih tednov izza dne, ko je bil vročen
odlok, vsekdar pri okrajnem političnem oblastvu.


§25.
Pritožba zoper prepovedi, izdane na podstavi te naredbe po
okrajnem političnem oblastvu, nima odložilne moči; pritožba zoper
druge odredbe pa samo, če je to v odločbi izrecno povedano.


Končna določila.


§26.


Razlastitveni zakoni in predpisi (železnice, ceste, zagradbe hudournikov,
melioracije, rudniki), nadalje zakoni o varstvu planin in
poljedelskih zemljišč se s to naredbo ne izpreminjajo.


§27.


Zakon z dne 28. julija 1911., dež. zak. za Koroško št. 30 iz
leta 1912., kakor tudi zakon z dne 28. julija 1898., dež. zak. za
Štajersko št. 14 iz leta 1899., sta razveljavljena.


§28.


Ta naredba dobi 15 dni po razglasitvi v „Uradnem listu deželne
vlade za Slovenijo" moč za Slovenijo, razen za Prekmurje, za
katero dan uveljavitve določi deželna vlada za Slovenijo.


V Ljubljani, dne 19. maja 1920.


Dr. Brejc s. r., predsednik.


F o n s. r. D r. G o s a r s. r. J a n s. r. R e m e c s. r.


Inž. Se r ne c s. r. Dr. Vers t o vš ek s. r.


Državni ispit za samostalno vođenje šumskog gospodarstva
kod zemaljske vlade u Sarajevu. Ovog proljeća obavljen
je prvi put državni ispit za samostalno vođenje šumskog gospodarstva
kod šum. odsjeka zem, vlade za Bosnu i Hercegovinu i to
po istim propisima, koji vrijede za istoimeni ispit, što no se već
dugi niz godina održaje kod zemaljske vlade u Zagrebu.


Ispit je obavljen pod predsjedanjem šum. nadsavjetnika inž.
Josifa Radulovića.


Ispitni povjerenici bili su za I. skupinu šum. nadsavjetnik inž.
Reinhold Schmettan, za II. skupinu šum. nadsavjetnik inž. Josip
Waszner, za III. skupinu šum. savjetnik inž. Pavao Fridrich, za IV.
skupinu vladin tajnik Dr. Dimitrife Milosevic.


Pismeni ispit održan je dne 17. i 18. februara, a usmeni dne
23, 24. i 25. februara ove godine.


Od pripuštenih 11 kandidata položili su ispit svi i to dvojica
(inž. Roman Sarnavka i inž. Dr. Jovo Zubović) sa odlikom, a od
ostalih 9 kandidata (i to inž. Marko Babić, inž. Svetozar Nedimović,
inž. Jovan Savin, inž. Dragutin Freškura, inž. Velimir Kos, inž. Dane




ŠUMARSKI LIST 9/1920 str. 54     <-- 54 -->        PDF

248


Bulut, inž. Orner Kajtaz, inž. Dragutin Radimir i inž. Jaroslav Marek)
proglašeno ih je 5 „jednoglasno" i 4 „većinom glasova" sposobnima.
Pitanja pismenog ispita bila su ova :


1. Pod kojim se uvjetima preporučuje odgoj srednjih šuma?
Jesu li takove šume za Bosnu i Hercegovinu probitačne ili ne, te
iz kojih razloga? Koje vrsti drveća bi se preporučile za visoko
drvlje, koje za nisko ? Na koji način valja postupati, da se dođe od
postojećih sitnih šuma do srednjih?
2. Opišite, kako treba da bude građena gornja građa šum.
željeznice.
3. Kod sklapanja jednog ugovora između države i jednog industrijalnog
dioničarskog društva za iskorišćivanje šume na 20 godina
obvezuje se država u jednoj posebnoj pogodbi, da stupa u
dioničarsko društvo sa kapitalom od 6,000.000 K pod tim uvjetom,
da može navedenu svotu za vrijeme trajanja ugovora koncem svake
godine uplaćivati u jednakim obrocima, pri čemu se imadu računati
kamate od 5°/0Ima
se proračunati količina onoga obroka.


4. Šta je svrha plavljenju drveta? Na koji se način može drvo
iz šume plaviti, te koji su načini plavljenja kako za šumu tako i za
drvo korisni, a koji štetni?
5. Pravo servituta drvarenja u državnim i privatnim šumama:
na čemu se osniva, na koji način provađa (dužnosti kotarskih ureda
i šum. uprava pri tome), kao i da li je i u koliko ograničeno u ve1
kim ugovornim područjima? Kako bi se moglo pitanje servituta
drvarenja u Bosni i Hercegovini riješiti?
6. Jedan građanin posjed je u jednoj općini 80 ha jelove šume,
u kojoj misli gospodariti sa 100 godišnjom ohodnjom. Vlasnik ove
šume, koja je opterećena servitutima, predao je kod nadležnog
ureda molbu, da mu se dozvoli sječa i prodaja drveta na taj način,
da smije posjeći u prvoj godini ophodnje osim godišnjeg etata i
onu količinu drveta, kojom cijela procijenjena drvna masa prekoračuje
normalnu zalihu, a u idućim godinama ustanovljeni etat. Kod
ispitivanja na licu mjesta ustanovljen je slijedeći opis sastojina:
čestica Površina ha Vrst drveća i Bonitet Doba god Obrast


razmjer smjese
a 35 jelovo 1-0 1. 120 07
b 20 „ III. 80 0 6
c 25 „ IV. 60 0-8


Osim toga ustanovljeno je još, da se u ovoj šumi tri pravoužitnika
drvare, čija godišnja potreba iznaša ukupno 90 m3 drva,
a potreba vlastnika 35 m3 drveta.


Neka izračuna kandidat daljnje podatke gornjeg opisa, koji su
potrebni po Feistmantlovim ili drugim tablicama o drvnim masama
i neka se ustanovi, koliko se drveta može dozvoliti molitelju obzirom
na trajno iskorišćivanje iz šumsko-gospodarstvenih obzira, da
u prvoj godini ophodnje odnosno u idućim godinama posiječe odnosno
proda.




ŠUMARSKI LIST 9/1920 str. 55     <-- 55 -->        PDF

Prosvjeta.


Nastava u šumarskoj školi u Sarajevu. Dne 1. oktobra ove
godine počinje nastava u I. razredu dvogodišnje šumarske škole
u Sarajevu.


Svrha je ove škole odgajanje šumskog osoblja za eksekutivnu
šumarsku službu.


Nastava će se kretati u onim granicama, da apsolventi ove
škole budu spremni, da potpomažu šumarske upravitelje državnih
šuma u svim poslovima šumarstva i da budu sposobni za gospodarenje
s malim privatnim šumama.


Praktična sprema bit će glavnim ciljem te škole.


Uslovi za primanje u ovu šumarsku školu jesu:


1. Doba od najmanje 15 godina.
2. Potpuna tjelesna sposobnost za šumarsku službu u planinama,
o čemu odlučuje posebno povjerenstvo.
3. Apsolviranje 4 razreda gimnazije ili realke ili koje druge
ovim školama ravne škole s dobrim uspjehom u realnim predmetima.
Slabo napredovanje u stranim jezicima ne smatra se zaprekom pri
primanju. Molitelji, koji ne posjeduju navedene spreme, mogu biti
primljeni u šumarsku školu od slučaja do slučaja samo onda, ako
polože s dobrim uspjehom prijamni ispit.
4. Dokaz, da su pripadnici kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.
5 Svjedodžba o vladanju kod onih molitelja, koji ne prelaze
neposredno iz gore navenihjškoja uJtumarsku školu.


6. Dokaz, da ima sredstva za izdržavanje kroz cijelo vrijeme
trajanja nauke u šumarskoj školi. Siromašni molitelji iz Bosne i
Hercegovine, koji su s vrlo dobrim uspjehom svršili četvrti
razred srednje škole mogu dobiti zemaljske štipendije.
Broj učenika je ograničen, te će se odrediti prema potrebi.
Molbe za primanje u tu školu šalju se šumarskom odsjeku
zem vlade, u Sarajevu, i to najkasnije do 15. augusta.


Šumarski glasnik, broj 2. od ove godine, organ srpskog
šumarskog društva u Beogradu, čujemo da je izišao, ali ga dosada
na žalost još nijesno primili.


Gorski pregled, organ bugarskog šumarskog društva, broj 6.
od ove godine, koga smo poslije rata jedino dosada primili, izašao
je sa ovim sadržajem :


1. Penčo Drenski: Bliski i dalečni zadaci na našata
ribolovna politika (povodom novog zakonskog projekta za
ribarstvo).
Pošto je Gorski pregled organ za šumarstvo, lov i ribolov, to
je sasvim naravno, da u njem ima mjesta i raspravama, koje se
bave čistim ribarstvom kao takovim. Iz ovog članka vidimo, da braća
Bugari spremaju vrlo moderan ribarski zakon, koji dapače predviđa
uređenje posebnog ribarskog učilišta u kojem gradu crno-morskog
primorja,