DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 3 <-- 3 --> PDF |
BR. 4., 5 i 6. TRAVANJ. SVIBANJ I LIPANJ 1921. GOD. XLV. 5UMHR5KI LI5T GLASILO HRVATSKOG ŠUMARSKOG DRUŠTVA. Izdelovanje preglednih kart za gozdni kataster politične uprave. Priobčil inž. Anton Šivic, Ljubljana. Z odlokom z dne 3. 7. 1873, št. 6953. je odredilo bivše avstr. poljedelsko ministrstvo, da ima gozdarsko osebje politične uprave v izpopolnitev gozdnega katastra napraviti pregledne gozdne karte, ki naj bodo v njih vrisane posamezne skupine gozdov, posebno pa tudi označeni vsi varstveni gozdi in taki, ki služijo v obrambo drugih objektov. Za izdelavo teh kart se je gozdarsko politično osebje v poprejšnjih časih posluževalo starih, litografiranih odtisov katastralnih map, ki jih je bilo nabaviti pri arhivu katastralnih map. Tam so se dobili tudi odtisi, izgotovljeni po takozvani suhi metodi. Mapni arhiv je oddajal v svrhe gozdnega katastra politične uprave glasom odredbe bivšega avstr. finančnega ministrstva z dne 24. I. 1898., štev. 3295. mapne odtise po znižani ceni in sicer litografirane odtise po 20 v za polo, za suhim potem izdelane pa za 3U znižano tarifno ceno. Gozdarsko osebje je nabavljene stare mape primerjalo z onimi katastralnimi mapami, ki jih vodijo v evidenci geometri zemljarinskega katastra ali pa s takozvanimi indikacijskimi skicami, ki jih rabijo davčni uradi; pri primerjavi dognane izpremembe, na pr. pozneje izvršene delitve gozdnih parcel, so se prenesle v nabavljene stare mape, ravnotako tudi parcelne številke, ki v nabavljenih starih mapah niso bile vpisane.. Te mape so se nato še sledeče opremile v svrhe gozdnega katastra: Parcelne številke gozdnih parcel so se vpisale rdeče, dočim so se vpisale številke po gozdih enklaviranih parcel in pa bližnjih poljedelskih, eventuelno tudi zemljišč druge obdelovalne vrste s črnilom ali tušem. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 4 <-- 4 --> PDF |
Oblastveno dovoljene izpremembe gozdov v drugo obdelovalno vrsto so se v mapah označile s svetlo (sepia) šrafuro, očrtano v smeri od severa proti jugu. Varstveni in branilni gozdi so se označili na ta način, da se je pod rdeče vpisane gozdne parcelne številke pristavila črka Š (Schutzwald) oziroma črka B (Bannwald). Črke S in B so se vpisale s črnilom ali s tušem. Oboji vrsti gozdov sta se označili le pri onih gozdnih parcelah, za ktere se je svojedobno izdalo na dotičnega lastnika oblastveno opozorilo ali pa odlok, da spada njegov gozd med varstvene oziroma med branilne gozde. Oblastveno odrejeni pogozdovalni ukazi ali druge odredbe se v mapah niso označevali, ker takošne odredbe niso trajnega značaja za dotični gozdni objekt. Na ta način opremljene mape so se zrezale v obliki priročnega formata in prilepile na platno, tako da jih je bilo mogoče rabiti i v uradu i na službenih potovanjih. Veliko prikladnejše, kot opisane mape v merilu zemljarinskega katastra, so pregledne karte v p o manjša nem katastralnem merilu. Izdelava kart v pomanjšanem katastralnem merilu je, kakor znano, mogoča na različne načine. V svrhe gozdnega katastra pa je treba poslužiti se metode, po katerej je mogoče te pregledne karte pri najekonomski izrabi prostega časa in z najenostavnejši sredstvi izgotoviti. Osebje gozdarskopoliticne uprave je močno zaposleno z drugimi službenimi opravili in ima večinoma le v zimskem času priložnost, pečati se z risanjem. Ker temu osebju nedostaje navadno skoro vseh tehničkih pripomočkov, zato je treba metode, po kateri se tudi z najprimitivnejšimi sredstvi dajo izdelati karte, katerih natančnost za svrhe gozdnega katastra vendar še odgovarja. Računši s temi dejstvi, sestavil sem bil za izdelavo pomanjšanih gozdnih kart malo navodilo, ki naj služi v pripomoček nele okrajnim gozdarskim inženirjem, temveč tudi tehnično-pomožnemo osebju. To navodilo priobčujem v sledečih izvajanjih: Pripomočki za izgotavljanje preglednih kart. Pri davčnih uradih priskrbi si gozdarsko osebje politične uprave uradnim pismenim potem indikacijske skice one davčne |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 5 <-- 5 --> PDF |
55 občine, ki jo namerava prerisati v pomanjšanem merilu. Davčni uradi prepuščajo v svrho gozdnega katastra te skice le tedaj, ako jih evidenčni geometer zemljarinskega katastra slučajno ne potrebuje za svoje izgotovitve. V prošnji ima gozdarski ur»ad (v Sloveniji okrajno gozdno nadzorništvo) navesti dobo, za ktero si namerava skice izposoditi in pridejati reverz, s kojim se obveže, da povrne vsako škodo, nastalo vsled poškodbe, ponesnažbe, izgube ali prepozne vrnitve teh skic. (Odlok bivš. avstr. fin. min. z dne 28. 10. 1884., št. 29.576.) Kakor znano, izdelani so katastralni operati v merilu 1 : 2880; poleg teh obstojajo tudi taki v polovičnem merilu 1 : 5760. Katastralne mape velikih občin, kjer nahajamo mnogo nerodovitnega zemljišča (na pr. v Julskih Alpah in Karavankah), so čestokrat izdelane v tem polovičnem katastralnem merilu. Glasom odloka bivš. avstr. poljed. ministrstva z dne 27. 10. 1914., štev. 41.216. je generalno ravnateljstvo zemljarinskega katastra na Dunaju odredilo na prošnjo imenovanega ministrstva z razpisom z dne 30. 8. 1914., št. 2108., izdanim na fin. deželna oblastva, da je v svrhe natančneje evidence gozdnega katastra okrajnim gozdarskim inženirjem na njih prošnjo dati na razpolago izkaze o izpremembah za dotične davčne občine, v katerih so bile kake izpremembe gozdnega zemljišča in sicer: 1. vsled stalne izpremembe (na pr. pri zgradbi cesta, železnic, tovarniških ali stanovanjskih poslopij, pri regulaciji rek itd.): 2. vsled prostovoljne pogozditve zemljišč, ki so tvorila poprej drugo obdelovalno vrsto ali pa bila nerodovitna, ne da bi bil dovoljen odpis davščine za te ploskve v zmislu § 3. zakona z dne 24. 5. 1869., drž. avstr. zak. štv. 88; 3. vsled korekture gozdne ploščine, ki je bila potrebna zaradi popravka prvotnih napak v izračunanju. Izpremembe gozda vsled oblastveno dovoljene krčitve ali oblastveno odrejenih pogozdovanj, produktivnih ali onih neproduktivnih ploskev, glede katerih je bil dovoljen odpis davščine v zmislu § 3. zakona z dne 24. 5. 1869., drž. avstr. zak. št. 88., po fin. dež. oblastvu, ne pridejo v poštev, ker so okr. gozdarskim inženirjem te izpremembe že znane vsled službovanja pri političnih oblastvih. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 6 <-- 6 --> PDF |
56 Izkaze o izpremembah dobijo okrajni gozdarski inženirji seveda šele po zaključku zimskih izdelkov evidenčnih geometrov in sicer v razporedbi po davčnih okrajih. Te izkaze je vrniti najkasneje tekom 14 dnij. Okrajna gozdna nadzorništva morajo se, kadar prosijo za te izkaze, sklicevati na citirani razpis generalnega ravnateljstva zemljarinskega katastra. Merilo pomajšanih preglednih kart. Naprej nam je prevdariti, v katerem merilu je najpripravnejše pomanjševati pregledne karte po mapah zemljarinskega katastra na čim manjšo ploskev na papirju, vendar tako, da je mogoče narisati skoro vsako, tudi malo gozdno parcelo. Obema zahtevama moremo vstreči, ako volimo po priliki 4-kratno linearno pomanjšanje katastralnih operatov merila 1 : 2880. Ako se poslužimo 4-kratnega linearnega pomanjšanja, bi dobili karte v merilu 1 : 11520, ker 1 : 2880 = 4:11520. Merilo 1 : 11520 pa je neprikladno, ker hočemo vendar v preglednih kartah razbrati dolžine in ceniti ploskve v metrični meri. Za nas je namreč velike važnosti, da moremo ceniti v preglednih kartah ploskve na prikladen način v hektarih ali delih hektara. Ako si predočimo 1 ha v merilu 1 : 11520 v obliki kvadrata, znaša stranica kvadrata na papirju 0.86805 cm, kar odgovarja 100 m v naravi. Število 0.86805 dobimo po sledečem proizvajanju : (Slučaj A, a). 1 m na papirju = 11520 m v naravi; torej znaša 1 cm „ „ = 115.20 m v naravi 1 mm„ „ = 11.52 m v naravi 8.6805 mm na papirju == 100 m v naravi; torej je (8.68.) = 75 mm2 na papirju = (100 m)2 — 10.000 m2 = 1 ha v naravi. Ko bi torej hoteli na karti, izgotovljeni v merilu 1 : 11520 določiti kako dolžino z metersko mero (pošetom) v centimetrih, morali bi centimetre pomnožiti najpoprej s številom 115.20, da dobimo število metrov v naravi, kar je jako zamudno. Ravno tako neprilična bila bi ocenitev ploskev |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 7 <-- 7 --> PDF |
57 v hektarih na taki karti. Pomagali bi si seveda lahko stem, da na vsaki karti narišemo dotično merilo (grafično), vendar pa bi si lehko to prihranili, ako napravimo karte v prikladnejšem merilu. Pomanjšava, oziroma izdelava kart v merilu 1 : 11520 bi nam bila le tedaj prikladna, ako bi hoteli razbrati dolžine ali ocenjavati ploskve v stari (dunajski) meri, ker V4 palca = 6.585 mm na papirju nam predočuje v naravi 75.8592 m = (6.585 x 11.52), torej (1 4palca)2 = 05755 m2 = 1 oral (joh). (1 kvadratni palec na papirju bi bilo 16 oralov v naravi). Kakor že rečeno, poslužiti se hočemo drugega merila, da nam bo mogoče v meterskem zistemu lažje rabiti pregledne karte, vendar pa se ne smemo preveč oddaljiti od 4-kratke linearne pomanjšave iz ozirov, navedenih v začetku tega poglavja. Vpoštevaje slednji ozir nam je pač najbližje merilo 1 : 10.000. Po razmerju 1 : 2880 ~ X : 10000, dobimo X = 3.472. Merilo 1 : 10000 pomenja torej 3.47-kratno linearno pomanjšanje katastralnega merila. V merilu 1 : 10000 je prav lahko določiti na karti dolžine in ploskve z metersko mero (pošetom) ali z malimi ravnili, na katerih je vtisnjena centimeterska mera itd., ne da bi se nam bilo treba posluževati drugih priprav za merjenje. Naslednji pregled naj nam služi v pripomoček: (Slučaj A, b). 1 cm na papirju znači 100 m v naravi, torej 1 cm2 1 ha „ „ , ker 1 m „ „ „ 10.000 v naravi 1 cm „ „ „ 100 m v naravi in 1 cm2 na papirju znači (100 m)2 v naravi — 10000 m2 = 1 ha. Iz teh izvajanj je razvidno, da je najbolj praktično, odločiti se za merilo 1 : 10000 za svrhe gozdnega katastra. Kar tiče razmerje v katerem so v tem merilu pomanjšane ploskve, nahajajo se slednje v kvadratičnem razmerju k dotični linearni pomanjšavi. Pri merilu 1 : 10000 so torej ploskve v razmerju k onim v zemljarinskem katastru (3*472)2 krat = 12 krat manjše, dočim bi bile pri merilu 1 : 11520, ki je bilo razloženo zgoraj, 42 krat = 16 krat pomanjšane. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 8 <-- 8 --> PDF |
Pri merilu 1 : 10000 dobimo torej nekoliko večje ploskve na papir, kakor v merilu 11520, kar je tem bolje, ker nam je mogoče posamezne male objekte v risbi nekoliko večje narisati kot v merilu 1 : 11520. Metode, po katerih se pomanjševanje vrši. Za pomanjševo kart, planov, skic, za risbe sploh, moremo se posluževati različnih načinov. Opozarjamo le na porabo pantografov, kvadratičnih mrežic, tahigrafovih planimetrov in na fotograiično metodo. Ker niti okrajna gozdna nadzorništva, niti gozdno nadzorovalne postaje nimajo primernih risbenih pripomočkov, je jasno, da je treba poprijeti se najprimitivnejših sredstev za pomanjševanje, torej porabiti pomanjšanje s pomočjo mrežic, kar v svrho gozdnega katastra ni le popolnoma zadostno, temveč dopušča tudi jako hitro izdelovanje. Bodi mi dovoljeno ponoviti že znano porabo kvadratastih mrežic. Z njih pomočjo pomanjšujemo v splošnem na ta način, da položimo, eventualno tudi narišemo na risbo (original), ki jo hočemo pomanjšati, mrežo, dočim je treba na papirju, na kterem naj se risba pomanjša, konstruirati mrežico, ki naj bo k mreži na risbi pomanjšana v razmerju nameravane pomanjšave (redukcije). Ako hočemo risbo povečati, morali bi posljednjo mrežico v danem razmerju večjo napraviti. Mrežice obstojajo iz gotovega števila kvadratov, — porabiti bi se dali tudi pravokotniki — in je v obče velikost kvadratov na originalu (na risbi, ki jo je pomanjšati), poljubna, vendar naj kvadrati ne bodo preveliki. Pomanjšava bo tem natančneja, čim manjši so kvadrati, pri zelo majhnih kvadratih bi bila pa izgovitev pomanjšave zamudnejša. V vsak kvadrat kopije (pomanjšave), je treba vrisati vse, kar je v odgovarjajočem kvadratu na originalu narisanega. Prenesemo lehko risbo ali kar „na oči", ali pa s pomočjo redukcijskega šestila. Tudi navadno šestilo je porabljivo, ako dimenzije, ki jih v šestilo vzamemo, prenesemo v transverzalno merilo kopije in jih nato nanesemo. . Kratke črte se preneso vedno prosto brez šestila. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 9 <-- 9 --> PDF |
59 Napake, ki bi jih slučajno napravili pri pomanjševanju, nam ne morejo pokvariti vse kopije, ker ostanejo omejene le na dotični kvadrat, v kterega smo morda risbo napačno prenesli. Te napake torej lahko brez vsakih težkoč popravimo, ko smo jih zasledili. Pomanjšava katastralnih operatov s pomočjo mrežic; primerne dimenzije mrežic za izdelavo preglednih kart v svrhe gozdnega katastra. V sledečih vrsticah hočemo razmotrivati o raznih oblikah mrežic za razna merila oziraje se še posebej na pomanjšanje katastralnih operatov v svrho gozdnega katartra. Pri indikacijskih skicah, ki nam jih dajo davčni uradi na razpolago, so katastralne pole razdeljene in razrezane v četrtinke in prilepljene na trdo lepenko. Zatorej moramo v svrho pomanjšanja teh pol izbrati si tako mrežo, da bo s svojimi kvadrati pokrila vso tako četrtinko. Znano je, da so te četrtinke katastralne pole dolge 32.925 cm in 26.34 cm široke; dimenzije, ki so predpisane za pole katastralnih map, znašajo namreč 25 X 20 palcev = 65.85 X 52.68 cm, torej je velikost četrtinske pole == 12.5 X 10 palcev = kar odgovarja = 32.925 cm X 26.34 cm. V resnici pa ne dobimo indikacijskih skic pravilno dimenzioniranih, temveč bomo našli, čeravno ne mnogo, pa vsaj nekoliko drugačne. Kako je to razliko vpoštevati pri pomanjševanju, pove nam eden izmed poznejših odstavkov. Ker smo že razmotrivali o merilu 1 : 11520 (torej 4kratni linearni pomanjšavi), hočemo presojevati v svrho primerjanja tudi o mreži, ki jo rabimo pri pomanjšanju za to merilo, čeravno se bomo odločili za pomanjševanje kart gozdnega katastra za merilo 1 : 10.000. Ako položimo na četrtinko kastralne pole v merilu l : 2880 posebno kvadratasto mrežo, moramo si napraviti kvadratasto mrežico za pomanjšavo, kakor sledi iz povedanega, takšno, da je dolžina vsakega kvadrata 4 krat manjša, kot onih kvadratov na originalu. (Slučaj B, a). Razdelimo si torej katastralno četrtpole na primer na ta način v kvadrate, da odpade na stranico kvadrata 26.34 mm = 1 palec; potem nam je dolžina mreže circa |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 10 <-- 10 --> PDF |
60 12r2, širina pa 10 takih kvadratov. Vsak tak kvadrat predočuje v stari meri 1 oral (joh); 1 palec na papirju je namreč v naravi 40 sežnjev, kar je enako 7586 m = = (1.89648 X 40), torej dalje 75.86 X 75.86 = 0.5754 m2 = = 1 oral. Ker mora biti stranica kvadrata pomanjševalne mrežice 4 krat manjša, bo morala znašati nje dolžina 26.34 mm : : 4 = 6.585 mm. Glede ploskev velja razmerje: (26.342) : (6.5852), torej toliko kot 16 : 1. Kvadrat take mreže in pomanjševalne mrežice, ima narisan obliko, kot jo kaže slika: V naravi pomeni stra 1 1 t 6-585 ´%. oral nica 40 sežnjev=76.86 i m, ker velja razmerje, Hi/ kakor sledi iz slučaja 26-34 A, a: 1 8.6805 mm : 6.585 mm 14r = 100 m : X m, 6.585 X 100 x = = 75.86 m, torej pomeni ploskev mre 8.6805 žičnega kvadrata v naravi : (75.862) - 575458 ha = 1 oral. (Slučaj B, b). Ako pomanjšujemo v merilu 1 : 10000, obdržavši na pr. razdelitev katastralne četrt-pole v ca \2\ oziroma 10 kvadratov, katerih stranica znaša 26.34 mm, potem bo stranica kvadratov pomanjševalne mrežice, kakor sledi iz prejšnjih odstavkov, 3.472 krat manjša, torej jo bo treba napraviti dolgo 26.34 : 3.472 - 7.586 mm. Glede ploskev velja, ko je bilo že poprej omenjeno, razmerje: 26.342 : 7.5862 = 12 : 1. Kvadrat te mrežice ima, narisan, obliko, kot jo kaže pričojoča slika: . V naravi pomeni stranica 7-586 % i oral kvadrata, ravnotoliko, kot oR-iA w Pri slučaju B a, namreč 2b J4 . ?5 85 m> ker vel-aj kakor pri slučaju A, b, razviden", L1 4^ razmerje: |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 11 <-- 11 --> PDF |
10 mm : 7.586 mm = 100 m : X m; 7.586 X 100 X = 75.86 m. 10 Zatorej pomeni ploskev mrežičnega kvadrata v naravi (75.86 m2) = 0.575458 ha = 1 oral. (Dokaz je bil pravzaprav nepotreben, ker je ostala mreža na originalu, ki ga je pomanjšati, ista kot v slučaju B, a). (Slučaj B, c). Da pa nam je mogoče lažje in hitreje prenašati iz originala v pomanjšavo, priporoča se, porabiti mrežico, koje kvadrati so večji, kakor ravnokar opisani in ki zatorej dopuščajo večjo natančnost pomanjšane risbe. Tudi je želeti take razdelbe, da obstoja mreža, ki krije katastrastralno četrt-pole, iz celih kvadratov, česar pri popisani mreži nismo imeli. Zategadelj moramo mrežo, položeno na katastralno četrtpole, razdeliti po dolžini v 10, v širini pa v 8 kvadratov, kterih stranica bo dolga 32.925 mm. Stranica mrežice za pomanjšavo bo potem dolga 32.925 : 3.472 = 9.481 mm. (Razmerje glede ploskve ostane isto kot v slučaju B, b, namreč: 32.9253 : 9.4812 = 12 : 1.) Kvadrat te mrežice ima narisan, obliko pričujoče slike: 9.481 «%. 32.925 4n V naravi pomeni stranica kvadrata 94.81 m, ker je (glej A, b) 10 mm : 9.481 mm = 100 m : X m; v 9.481 X 100 .. X = — ,Q´— -—;.=* 94.81 m. Ploskev mrežičnega kvadrata pomeni (94.81 m2) = = 0.89889361 ha, okroglo torej 0-90 ha. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 12 <-- 12 --> PDF |
62 (Slučaj C, a). Mrežico volimo tudi lahko takšno, da nam znaša kvadrat v dotičnem merilu 1 hektar v naravi. To bi bila hektarska mrežica. Stranica mreži.čnega kvadrata mora torej biti v merilu 1 : 2880 dolga 3472 mm in pomeni v naravi 100 m dolžine; ravnotako kot v slučajih A, a in A, b razvijamo v slučaju C, a: 1 m na papirju = 2880 m v naravi, 1 cm „ „ = 28.80 „ 1..., „ = 2.88 „ „ jn 34.72 mm na papirju = 100 m v naravi, zatorej (34.72 mm2) na papirju = (100 m2) v naravi = 1 ha Stranica kvadrata pomanjševalne mrežice znaša ravno 1 cm, ker je 34.72 mm : 3.472 mm == 10 mm. Torej pomeni ploskev takega kvadrata pomanjševalne mrežice v naravi 1 ha, kar je razvidno tudi iz razmotrivanja pri slučaju A, b. Vidimo torej, da značijo kvadrati te mrežice zajedno ploskve po 1 ha in da je torej na risbi ploskve parcelnih objektov prav lahko ocenjevati ali razbrati s karte. Mrežica pa ima to nepriliko, da se je ne more razdeliti tako, da bi jo mogli položiti na katastrsko četrt-pole le s celimi kvadrati, kar je bilo v slučaju B, c lahko mogoče. Navzdolž dobimo namreč 9.24, po širini pa 7.54 kvadratnih stranic,, kar nam povzroča nenatančno in zamudno delo. Mrežični kvadrat je narisan poleg. 10 "t ha 1 Ploskevno razmerje je isto kot v slučajih B, a in B, b, namreč na 34.72 4m sprotno s kvadrati razmernih števil, torej . i V (34.72 mm2) : (10, mm^ = 1205 : 100 = 12 : 1. (Slučaj C, b). Ko bi pa hoteli s hektarsko mrežico pomanjševati v merilu 1 : 11520, porabiti bi morali za katastrsko četrt-pole |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 13 <-- 13 --> PDF |
63 seveda isto mrežo, kot v slučaju C, a, namreč tako, koje kvadratna stranica obsega 34.72 mm. Kvadratna stranica 1 8.6805 .. ha pomanjševalne hektarske mrežice pa bi imela dolžino 8.6805 34-72 mm, kar je posneti iz obrazložbe slučaja A, a. Prednosti, kakor / tudi neugodnosti pri porabi te vrste mrežice so enake onim kot v slučaju C, a;, poleg teh pa še one, ki so opisane v zadnjem odstavku slučaja B, b. Mrežični kvadrat je na sliki grafično predočen. Ploskevno razmerje je sledeče: (34.72 mm2) : 8.68052 = 16 : 1, torej takšno kot v slučaju B, a. Premotrivajoč prednosti in neugodnosti mrežičnih oblik, v kolikor smo jih opisali, pridemo da sklepa, da je pri merilu 1 : 10000 najbolj primerno porabiti mrežico, navedeno pod B, c. Večkrat smo v položaju, pomanjšati karte iz takozvanega polovičnega katastralnega merila 1 : 5760. Za pomanjšanje iz tega merila v merilo 1 : 10000 hočemo navesti nektere mrežice, ki bi jih utegnili najbolje porabiti. Kakor v slučaju A, a pri merilu 1 : 2880, razvijamo za merilo 1 : 5760 sledeče : 1 in na papirju = 5760 m v naravi, 1 cm , „ = 57.60 „ „ 1 mm , „ = 5.76 „ „ „ 17.3610 mm na papirju = 100 m v naravi in (17.361 mm2) „ „ = (100 m2) v naravi = 1 ha. Napram merilu 1 : 10000 so dolžine merila 1 : 5760 za 1.7361 krat večje, odnosno prve za toliko manjše, kot slednje, ker je 1 : 6760 = ´ X : 10000, iz česar sled X = I°7°°° = 1.7361. 5760 (Slučaj D, a.) Ako razdelmo mrežo, ki jo je položiti na original v svrha pomanjšenja v 10 X 8 kvadratov s stranico 32.925 mm; |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 14 <-- 14 --> PDF |
moramo po gorenjem izvajanju napraviti stranico kvadratov one mrežice ki služi za pomanjšavo, 1.7361 krat manjšo, torej 32.925 : 1.7361 = 18.96mm dolgo. (Dvakrat tolikšno kot v slučaju B, ç.) Ploskev je torej 3-krat pomanjšana, ker imamo razmerje 32.9252 : 18.962 - 3 : 1. Î Grafička slika tega kvadrata je poleg. S.5963 18-96 "t ha V naravi pomeni . 32*925 %n kvadratova stranica 189.64 m, ker odgovarja 1 mm v merilu 1 : 10000 v naravi 10 metrom, torej pri pomanjševalni mrežici 18.96 X 10 = 189.64 m, pri mrežici na originalu pa 32.925 X 5.76 = 189.64 m, ker je 1 mm v merilu 1 : 5760 = 5.76 m v naravi. Ploskev mrežičnega kvadrata znaša torej v naravi {189.64 m2) = 3.5963 ha. (Slučaj D, b.) Pri pomanjšavah v hektarsko mrežico je treba napraviti kvadratovo stranico v merilu 1 : 5750 enako 17.361 mm, kar odgovarja v naravi 100 metrom. V katastralni mapi odgovarja zatorej (17.361 mm2) v naravi 1 hektaru. Stranica kvadratove mrežice, s ko jo pomanjšujemo v merilo 1 : 10000 pa je (glej slučaj C, a) enaka 10 mm = 1 cm. Ploskevno razmerje je, kakor v slučaju D, a, 3:1 . Pridejana slika kaže to mrežico. f Prednosti mrežic, podanih 10 % I ha v slučajih D, a, in D, b je 17.361 %, posneti že iz onih slučajev, ki -4- se nanašajo na merilo 1 : 2880. (Slučaj E, a.) Ko bi hoteli na pr. katastralno karto v merilu 1 : 2880 pomanjšati v merilo 1 : 20000 in bi položili na original mrežico kvadratov s tranico 32.925 mm, moramo napraviti za pomanjšavo mrežico, koje kvadratne stranice so 4.74 mm dolge. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 15 <-- 15 --> PDF |
Ako pomanjšujemo v isto merilo 1 : 20.000 iz polovičnega katastralnega merila 1 : 5760, potem moramo — pod sicer istimi pogoji — napraviti stranico kvadratov pomanjševalne mrežice enako 9.481 mm, kakor v slučaju B, c. .. tako dalje. Na podoben način nam je mogoče razvijati in konstruirati različne oblike mrežic za pomanjšave in povečave. Kako postopamo s pomočjo mrežic, kadar pomanjšujemo. Na originalu — torej na indikacijskih skicah — ne smemo mreže konstruirati in narisati. Priskrbeti si moramo zatorej pripomočke na kterih se nahaja kvadrasta mreža, ki jo položimo na original. V to svrho nam dobro služijo leseni ali kovinasti okviri, v ktere so vdelane drobne žice, svilene niti ali žima v obliki kvadratične mreže. Okvir položimo na original tako, da le žijo mrežične niti neposredn o na njem. Porabimo pa tudi lahko mesto teh okvirov plošče iz celuloida ali stekla, na kterih je mrežica vdelana oziroma vrisana. Ko bi tudi teh ne imeli, zadostuje nam za silo navadni, prozorni toda de belejši posnemalni papir, na kterem narišemo s svinčnikom ali črnilom potrebno mrežico. Priporočam steklene plošče na ktere lahko sami nari šemo mrežo, kakoršno rabimo. V to svrho je vzeti 21´* do 3 mm debelo, približno 34 cm dolgo in 277* do 28 cm široko stekleno ploščo; steklo je po eni ploskvi enkrat do dvakrat enakomerno namazati z rastopino želatine v gorki vodi, ako želatine nimamo, pa je vzeti navadno raztopino gumijevo. Ko se nam nanesena tekočina posuši, narišemo na to raskavo ploskev s pomočjo risalnega peresa in črnega tuša mrežo, kakoršno rabimo. Priporočal sem mrežo, nave deno v slučaju B, c z razdelbo v 10 x 8 kvadratov s stra nico 32.925 mm. Ob vseh štirih robovih steklene plošče pustimo nekoliko roba. Ker je konstrukcija mreže na plošči sami težavna, storimo najbolje, da položimo steklo na mrežo, ki smo si jo poprej konstruirali oziroma narisali na kakem papirju. Na to mrežo položimo steklo in povlečemp na njem potrebne črte in tako dobimo mrežo na steklu. Rob steklene |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 16 <-- 16 --> PDF |
I plošče lahko prevlečemo s prilepljenim-papirjem ali platnom, da jo je lažje vzeti v roke. Na robu si označimo ono stran ploskve, ki je na «njej narisana mreža. Kakor smo že poprej opozorili, so stare indikacijske skice oziroma četrt-pole vsled skrčenja papirja in drugih okoliščin nekoliko manjše, kot bi imele biti, namreč manjše kot 32.925 cm X 26.34 cm. Pravilna mreža na stekleni plošči bi torej segala čez robove teh četrt-pol, kar bi pri pomanjševanju povzročilo neprilike in imelo za posledico nepravilno pomanjšavo. Treba si je torej pomagati na ta način, da vzamemo kot podlago dimenzije za mrežo na steklu obe stranici pravokotnika, ki ga tvori resnična, torej skrčena katastralna četrt-pole; to dimenzijo razdelimo v 10 X 8 kvadratov, ako rabimo mrežo, opisano v slučaju B, c in si jo na navedeni način narišemo na steklo mesto teoretično pravilne. Tako bomo imeli teoretično napačno dimenzijocirano mrežo za merilo 1 : 2880, s ktero moremo pa pravilno pomanjševati v mrežico merila 1 : 10000, katere kvadratne stranice znašajo 9.484 mm. Za karte gozdnega katastra vzeti je za slučaj, da se jih namerava zrezati in nalepiti na platno, tanjši risalni papir, za karte, ki se ne bodo nalepile, pa močnejšega. Velikost risalnega papirja je odvisna od oblike, v kterej želimo pomanjšane karte imeti. Ako ostanejo risbe v uradu in se ne zrežejo, je najbolje, da imamo karte po možnosti vse na enakem formatu. Treba pa je v tem slučaju na dotični risalni list narisati toliko celih davčnih občin, kolikor jih je mogoče nanj spraviti. Na dotični list narisati le posamezne dele mnogih davčnih opčin, ni priporočljivo, ker bi v tem slučaju morali izposoditi pri malih občinah preveč indikacijskih skic ob enem, da bi mogli na en sam list zrisati delé premnogih občin. Povedali smo pa, da po več indikacijski skic naenkrat ni mogoče izposoditi za daljšo dobo. Risanje in ugotovitev vsake davčne občine zase pa sta tedaj, ako hočemo po več občin narisati na en sam list, otežkočena, ker bi risbo zgotovljene občine lehko pokvarili, ko bi zgotavljali drugo ali tretjo, kadar jo je povleči z barvami. Da bi mogli indikacijske skice kmalu vrniti, imeti bi morali vtem slučaju torej večje število risalnih desk, da bi zrisali one dele -občin, ki ne gredo na prvi list, na drugega in tretjega itd. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 17 <-- 17 --> PDF |
67 Večjih davčnih občin vselej tudi ni mogoče narisati na en sam list, treba je vzeti 2 ali tudi 3, ker ne sme postati format risbe prevelik. Veličino ploskve in lego pomanjšane risbe na papirju je za posamezno davčno občino določiti vnaprej, najbolje na ta način, da se na razprotrtih indikacijskih skicah s pomočjo mreže, ki jo imamo na stekleni ploskvi, pošteje število mrežinih kvaratov v smeri od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu. Tako dobimo velikost risbe, ki jo bomo imeli na papirju, izraženo v številu kvadratov v reduciranem merilu. Pa tudi brez indikacijskih skic lahko vnaprej določimo velikost risbe s pomočjo kakega zemljevida, v kterem imamo naznačene davčne občine; treba je le proučiti razmerje med merilom zemljevida in našega reduciranega katastralnega merila. Ko smo format papirja, ki ga dobimo za risbo tako določili, izračunamo lahko, ali spravimo s pomanjšanjem celo davčno občino ali pa več davčnih opčin na dotični list. Na risalni papir v formatu 75 X 50 cm spravimo na primer pregledno karto v merilu 1 : 10000 iz zemljevida v merilu 1 : 36000, tedaj, ako jo pokrije format z dimenmenžijo 20 cm X 14 cm. Za praktično rabo si ta format enkrat za v vselej zrežemo iz posnemalnega platna. Kako postopamo z risalnim papirjem. Najlažje rišemo, ako napnemo risalni papir na risalno desko. Papirno polo zapognemo na vseh štirih straneh za 3 do 4 cm, papir nato na drugi strani dodobra namočimo z mokro gobo in ga položimo z zmočeno stranjo na desko. Zapognjene robove je namazati z lepilom iz škroba (gumi je manj sposoben v to) in jih pritisnemo ter nalepimo na desko. Ker se namočeni papir navadno grbanči, treba ga je napeti s tem, da mu nategnemo robove. Poslikanje s barvami bi bilo sicer tudi na nenapetem papirju mogoče, a trebalo bi v to papirja posebno dobre kvalitete. Na napetem papirju konstruiramo, ko se je posušil, s trdim svinčnikom ono mrežico za pomanjšanje, katera je |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 18 <-- 18 --> PDF |
napram redukcijskemu razmerju z mrežo na steklu v pritičočem sorazmerju. (Glej uzorec B, c). Za gozdni kataster zadostuje popolnoma, ako se pomanjševalna mrežica konstruira na enostaven način, tako na pr. da potegnemo črto kot osnovnico, konstruiramo na nje koncih prava kota in zvlečemo kraka. Na danih treh črtah nanesemo s šestilom stranico kvadrata pomanjševalne mrežice tolikokrat, kolikor je treba. Ako zvežemo pripadajoči točki nasproti ležečih si stranic, dobimo paralelne črte, katerih ena tvori četrto stranico mrežičinega paralelograma (pravokutnika). Na to stranico je tudi nanesti kvadratno stranico; ako zvežemo nanesene točke, dobimo končno zaželjeno kvadratno mrežico. Ker ni mogoče malo stranico kvadratov mrežice natančno spraviti v šesti lo in bi se z mnogokratnim nanašanjem netočne distance napake vedno bolj povečale, treba je nanesti najpoprej desetkratno distanco kvadratne stranice. Te se potem šele porazdelijo na 10 delov; tako se nam napake ne morejo sumirati. Konstrukcija dveh pravih kotov, ki nam jih je bilo narisati, je mogoča na razne načine (na pr. s konstrukcijo enakokrakega trikotnika, kojega podaljšana višina tvori pravi kot; s konstrukcijo enakostranskega trikotnika, kojega stranico je podaljšati za nje dolžimo. Zveza končne točke trikotnika s točko, ležečo nasproti podaljšani stranici, tvori pravokotnico; s transporterjem, itd.) Za risbe, ki bi jih bilo prav natančno izvesti, bi seveda navedeni načini konstrukcije nikakor ne bili zadostni, vendar naj tu opustimo popisovanje kompliciranih konstrukcij natančnih mrežic, ker takih za gozdni kataster ne potrebujemo. Dostaviti je, da je pred svetovno vojno na primer tvrdka C. Jahoda na Dunaju dobavljala risalni papir, na kterem so bile vdelane mrežice v poljubni dimenziji po ca 2 K za m2 risalnega papirja; dandanes seveda na nabavo takega papirja zbog visoki ceni in carini ni misliti. Opozarjam tudi, da poizuskov s takim papirjem nisem napravil; mislim pa, da bi se mrežica na papirju vsled nategnitve in prilepljenja na desko ne izpremenila preizdatno, kar bi bilo na kvar pravilnemu pomanjševanju. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 19 <-- 19 --> PDF |
Praktična navodila pri pomanjševanju. Preidimo tedaj k pomanjševanju samemu, v kolikor ni bilo že popisano! Najprej določimo, ako bi tega ne bili že storili, lego risbe na že opisani način, posebno pa lego točke v kterej hočemo s prenašanjem začeti. To je potrebno, da nam slika ne pride čez rob papirja, ki ga imamo na razpolago. Stekleno ploskev (z mrežo) polagamo potem na vsako katastrsko četrt-pole tako, da je poslednja po možnosti z mrežo popolnoma pokrita. Steklo mora ležati na originalu (katastru) z lepljeno, raskavo stranjo, torej z mrežo, ker bi v nasprotnem slučaju pri ocenjevanju točk, ki jih je prenesti napravil napake, ki so tem večje, čim debelejše je steklo. Prenašaje vse v okviru kvadrata na originalu nahajajoče se črte v odgovarjajoči kvadratec na papirju, poslužujemo se navadno malega trikota iz ebonita; ako takega nimamo, bo nam zadoščala v mnogih slučajih navadna vizitka, ki je na eni strani navzgor zapognjena, da jo lehko v roki držimo. Šestila navadno niti ne potrebujemo. Črte je vrisati s trdim svinčnikom. V svrhe gozdnega katastra prenesemo iz originala v pomanjšavo v prvi vrsti po možnosti vse gozdne in pašne parcele v svrho orijentacije, pa tudi vse v zemljurinskem katastru vrisane gozdne in poljske poti, ceste in \odcvja; nadalje stavbne objekte (cerkve, hiše, gospodarska poslopja in kapelice). Drugih objektov kot na primer poljedelskih, zemljišč ni treba vrisavati, izvzemši morda enklavirane travnike (toda kar v kompleksih, ne posamezno), nadalje planine,, neproduktivna zemljišča itd. Izvlečenje, poslikanje in popisovanje pomanj šanih kart. Ko smo pomanjšavo s svinčnikom zgotovili, treba je definitivno izvleči črte, narisane doslej s svinčnikom. Iz praktičnih razlogov priporočam, da se izvlečejo najprej poti. To se zgodi najbolje tako, da se izvleče kot pot ena sama črta s peresom in sicer z dobrim Sepia-tušem. Potem šele se izvlečejo druge črte s črnim tušem, toda s takim, ki smo ga nastrgali. Hiše je označiti najprvo le s črno tuševo črtico. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 20 <-- 20 --> PDF |
Risbo je nato očistiti s kruhovimi mehkimi drobtinami, nato pa oprati z mokro gobo. Da imamo boljši pregled in ker večinoma v posamezne male parcele ne moremo vrisati uzuelnih znamenj za posamezne kulturne vrste, označimo razne obdelovalne vrste z raznimi barvami in sicer poslikamo : Gozdne ploskve: sivo (svetel, tekoči tuš, s prime šano Neutraltinte) ; pašnike: rumenkasto-zeleno (Gummigut z nekoliko Ber linerblau); travnike — ako smo jih vrisali: višnjevozeleno (Berlinerblau z nekoliko Gummigut); vodovje: višnjevo (Berlinerblau); Ceste: roža (Karmin L); pota: rjavo (Sepia); železniško območje: (Karmin L), tir (Preuss-Blau). Predno počnemo z barvami slikati, moramo vedeti, ktere parcele so na katastr. mapi gozdi, ktere pa pripadajo drugim obdelovalnim vrstam. Navadno je moč to dognati že iz indikacijskih skic, v katerih so posamezne kulturne vrste večinoma že z barvami označene ali pa opremljene z uzuelnimi znaki za gozd, travnik etc. Vendar pri posameznih parcelah nismo glede kulturne vrste vselej na jasnem. Take dvomljive parcele, (številke) treba je izpisati in poizvedovati pri davčnem uradu in v izkazih o izpremembah, ki jih je dobiti pri evidenčnem geometru zemljarinskega katastra, da se dožene njih tačasna obdelovalna vrsta. Za poslikanje je rabiti redko tekoče vodne barve. Tudi tekoči barvni tuši dobro služijo. Iz praktičnih ozirov je z barvo prevleči najpoprej pašnike, nato šele gozde in druge objekte. K črnim črticam, s katerimi smo označili v risbi hiše in druge stavbne objekte, pridejati je sedaj še rdečo. Ko smo z barvami opravili, razdelimo risbo ozir. papir, ako hočemo karto razrezati in napeti na platno, v lističe v obliki žepnega formata z dimenzijama 18 cm x 13 cm tako, da dotične, razdelbene črte močneje s svinčnikom označimo. Nato šele popišemo risbo. Najprvo se napišejo imena selišč, voda, posameznih okolišev z lokalnimi označbami planin, grebenov, gora itd. Vse to se piše črno z okroglo pisavo (pero št. 4 in 5.) Imena selišč je še podčrtati. Pri |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 21 <-- 21 --> PDF |
71 risbah, ki jih bomo razrezali za žepni format je paziti, da posameznih besed ne pišemo na razdelbene črte, sicer bi bile besede prerezane. Ko smo ta popis izvršili, vpišemo številke parcel in sicer gozdne in one pašne parcele, ki tvorijo morda varstvene gozde, rdeče, — pašnike pa črno. Parcelne številke vpišemo torej nazadnje in sicer za to, da ne bi pisali imen selišč itd. čez parcelne številke, kakor tudi za to, ker se lažje orijentiramo pri vpisovanju parcel, ako imamo v risbi lokalna imena že vpisana. Pregledne karte, ki se ne razrežejo in ostanejo v porabo v uradu, lahko kar s tintami popišemo, mesto s tuši. Vpisovanje drugih parcel, na pr. poljedelskih je nepotrebno, označili bi morda le važne enklavirane travnike, rovte in planine s parcelnimi številkami. Da nam je mogoče varstvene in branilne gozde zaznamovati v risbi, moramo pregledati zapiske gozdnega katastra. Ako dobimo v gozdnem katastru še stare katastrske parcelne številke, treba jih je nadomestiti z novimi. Zato bo treba pri davčnem uradu primerjati stare katastralne mape oziroma dotične objekte na njih, z novimi mapami. Varstvene in branilne gozde je označiti tako, da pod rdeče pisane parcelne številke pristavimo rdeče napisano črko S, oziroma višnjevo B. Ravnoisto velja za one pašnike, ki so izločeni kot varstveni ali branimi gozdi (teh je pač malo). Opozarja se, da se označba varstvenih in hranilnih gozdov na ta način, da bi obrobili dotični kompleks z rdečo oziroma višnjego črto, ne priporoča, ker bi v slučaju, ko bi se pozneje oblastveno dognalo, da tej ali oni parceli ne pripada značaj varstva, dotična črta ne mogla zbrisati, pač pa se črke S ali B vsakčas lahko prečrtajo, ako je treba. Pašnike, ki so tako zaraščeni, kakor gozdi, lehko se označi stem, da se vrišejo uzuelna znamenja dreves (listavcev in iglavcev). One gozde, ki so pod posebnim javnim nadzorom, lehko še posebej označimo, ako hočemo, na pr. stem, da jih nalahno prevlečemo z rdečim barvnikom ali drugače. Pismenke in števila je pisati vselej tako, da stoje v smeri od severa proti jugu pokonci. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 22 <-- 22 --> PDF |
Krčitve — torej izpremembe gozda — lehko tudi označimo in sicer tako, kot je v začetkom napisanih izvajanjih povedano. Nadaljna oprema preglednih kart. Ako spravimo po dve ali več davčnih občin na en list, označimo mejo med občinama z višnjevini pikami; druge robove občin lahko označimo z obrobljenjem z raznimi barvami in sicer za vsako občino posebej. Vsekakor pa je ob mejah napisati imena občin, ki mejijo na občino, ktero smo narisali. Na primernem mestu (v oglu) je napisati ime narisane davčne občine, pod tem napisom pa merilo, kakor tudi izmero cele občine v hektarih. Ploskve gozdov ni navesti, ker se često menjava. Mrežice, ki smo jo prvotno narisali s trdim svinčnikom v svrho pomanjševalnega dela, ni izbrisati, ker nam dobro služi za cenjenje ploskev na karti. , S tem smo pregledno karto v reduciranem katastralném merilu dokončali. Morebitno vrisanje izohips. Prav dobro bi nam služila napravljena pregledna karta, ako bi imeli v njej tudi višinske črte — izohipse. Poslednje bi bilo dobiti v kartah generalnega štaba, ki so izvršene v merilu 1 : 25.000. Ako smo na pr. pregledno karto v merilu 1 : 10.00Q napravili s pomočjo mrežice B, c in mrežico na risbcnem papirju napravili s kvadratnimi stranicami po 9.481 m/m, potem bi mogli s pomočjo te mrežice izohipse prenesti na sledeči način: Na svoji pregledni karti (1 : 10.000) potegnemo vsako tretjo črto narisane mrežice močneje, tako da pride na vsak kvadrat močneje mrežice po 9 malih kvadratov prvotne mrežice. Stranica močnejših kvadratov znaša torej 28.443 mm. Mrežica, ki jo je položiti na karte generalnega štaba v merilu 1 : 25.000, mora obstojati potem iz kvadratov, kojih stranica meri 11.3772 mm, ker je po razmerju 1:10.000 — X : 25.000, X = 2.5, torej 28.443 mm : 2.5 = 11.3772 mm. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 23 <-- 23 --> PDF |
To mrežico je ali na stekleni plošči ali pa na prozornem posnemalnem papirju napraviti in na original general, karte položiti. Da moremo položiti mrežico pravilno na gen. karto, poiščemo nekatere točke na gener. karti, ki korespondiraju z onimi naše pregledne karte. Prenos izohips iz kvadratov mrežice na povečalno mrežico gozdne pregledne karte je iz prvotno popisanega postopanja že poznan. Izohipse bi bilo vrisati z rumeno barvo (Ocker). Popisano postopanje pa je — na kar posebej opozarjam — praksi — skoro neizvedljivo. Ako namreč na opisani način prenesemo izohipse, dobijo nam posamezne parcele v pregledni karti ležo, ki jim v naravi nikakor ne pristoja. Objekti, ki so v naravi na pobočju jarkov, pridejo nam v pregledni karti morda na grebene, itd. — kar bi bilo posvem napačno. Vzrok temu je, da se svoječasno merjenje terena za kataster z merjenjem vojno geogr. inštituta ne vjerna. Izgotovljeno pregledno karto odrežemo kot celo polo z deske in jo hranimo v uradu. Ako pa karto zrežemo, napnemo jo na platno in vpognemo v žepnem formatu, da jo moremo nositi seboj v vnanjo službo. Nelepljenje kart na platno. Praktično postopanje je sledeče: Najprvo pritrdimo kos platna, ki je potreben, na desko z žebljički ter narišemo nanj z rdečim barvnikom razpredelbo, v ktero se dajo vložiti posamezni razrezani deli karte, ki imajo obliko 13 cm X 18 cm. Nato se platno dobro namoči; predno se popolnoma posuši, prilepimo nanj omenjene razrezane dele karte. Ako je platno presuho, krivijo se nalepljeni listi navzgor, kar nas ovira v hitrem napredovanju. Da moremo prav hitro delati, je treba pripraviti si malovrednega časopisnega papirja (starih časnikov) ; na list časopisnega papirja položimo prvi list risbe, ki ga hočemo nalepiti na platno, narobe. S čopičem enakomerno nanesemo kleja na risbeni list. List nato snamemo s časopisa in ga nalepimo. Gornji časopisni list, ki je s klejem ponesnažen, vržemo proč in položimo na naslednjega prihodni list risbe ter postopamo kot s prvim itd. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 24 <-- 24 --> PDF |
Ko smo vse lističe — torej vso risbo nalepili — obtežimo jih s knjigami ali drugače, ko smo jih poprej pokrili s čistim papirjem. Po 1—2 dneh odrežemo s pomočjo ravnila in noža nepotrebni rob platna in karto nato zložimo primerno v format. Treba pa je bilo pri nalepljenju paziti na formatiziranje, da nam karta ni postala vegaste oblike, ko smo jo zložili. Zloženo karto lehko še nekaj dni damo v stiskalnico. Prednosti katastralnih gozdnih kart v pomanjšanem merilu napram nepomanjšanim. Ako smo se popolnoma priučili izdelovanju kart gozd. katastra, šlo nam bo delo hitro izpod rok. Pregledne karte za davčne občine v izmeri kakih 1000 ha mi je bilo mogoče s svinčnikom v 3 do 5 urah pomanjšati in v 3 do 5 dneh popolnoma izgotoviti brez izohips in napenjanja na platno. Napram kartam v merilu 1 : 2880 imajo pomanjšane karte prednost, da so sila pregledne, ker imamo na enem samem listu narisano eno ali tudi več davčnih občin, ako pa so slednje velike, pa vsaj po eno občino na enem, dveh, največ treh listih. Polegtega dobimo orijentacijo, kje imamo varstvene in branilne gozde. Vsako gozdno parcelo ali vsaj kompleks je lehko takoj najti in nam je lehko določiti nje lego, odaljenost od selišč, komunikacij itd. Nasprotno je na katastralnih operatih, kjer obstoje posamezne davčne občine iz velikega števila katastralnih listov, težje najti posamezne gozdne objekte in imamo torej na njih le malo pregleda. Tudi so mape ene same večje davčne občine zelo obširne, tako da jih je težko nositi na potovanja, posebno ako nam je nesti s seboj karte za več davčnih občin naenkrat. V pomanjšanem merilu pa so karte male oblike in zelo priročne. Tudi nas stanejo manj, kakor številni odtisi, ki jih kupimo pri katastralnem mapnem arhivu, če tudi smo jih dobili za znižano ceno. Izdelovanje kopij (na pr. za vnanjo službo). Gozdne pregledne karte kopiramo lehko na različne načine. |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 25 <-- 25 --> PDF |
Najenostavnejše je izdelati kopije na posnemalnem platnu. Ako hočemo kopijo na tem platnu poslikati s barvami, treba je to napraviti na nasprotni strani risbe na platnu. Pripravnejše je kopiranje s takozvanim svetlopavznim postopanjem, posebno tedaj, ako istočasno moramo napraviti večje število kopij ene in iste karte. To postopanje je — kratko opisano — sledeče : Najprej prekopiramo risbo na prozoren posnemalni papir s črnim tušem in popišemo risbo vsekozi le črno. Poslikanje z barvami izostane. Potem se porabljata posebna posebna priprava in poseben papir za svetle pavze. Priprava obstoji iz okvira, ki je podoben onim, ki jih rabijo fotografi, seveda mora biti okvir mnogo večjega formata, da moremo kopirati velike risbe. V okviru je steklena plošča, na ktero položimo pavzno kopijo, ki smo jo napravili po originalu. Na leto pa se položi proti svetlobi občutni pavzni papir (positiv), ki se odene s posebnim odelom. Potem se okvir zapre. Okvir, oziroma risbo v njem — izpostavimo več ali manj minut na solnce, kar se ravna po moči solnca. Potem vzamemo osvetljeni pavzni papir iz okvira in ga položimo v vodo ter ga operemo. Pokažejo se na to na papirju črne črte in števila, odgovarjajoča kopiji. Čim dalj se bomo vadili, tem bolje uspehe bomo dosegli pri tem postopanju. Pavza se na to posuši, v to svrho jo obesimo v sobi na vrvico. Posušeno pavzo lehko tudi s barvami prevlečemo, črne številke gozdnih parcel lehko rdeče prevlečemo. Ako smo porabili močneji pavzni papir, potem lahko kopijo tudi vpognemo in zložimo v obliki žepnega formata; tanek papir pa bi morali razrezati v žepni format in nalepiti na platno. Prvotno kopijo, ki smo jo narisali na prozorni posnemalni papir pa spravimo, da jo lehko vselej zopet porabimo^ kadar želimo napraviti novih kopij na omenjeni način. Popisani način kopiranja je že izpopolnjen z novimi iznajdbami, tako da je moč izdelovati kopije od originala samega. Stem se je pečala na pr. tvrdka C. Javoda, kije svoj čas proizvajala take kopije po 2 K za m2. Kopije pa ji je bilo mogoče izvrševati le tedaj, ako so se ji poslale risbe na tankem papirju in so bile s tušem ostro narisane* |
| ŠUMARSKI LIST 4-6/1921 str. 26 <-- 26 --> PDF |
kar pa pri naših kartah za gozdni kataster ni vselej mogoče zahtevati. Ako je bil naš prvoten namen, napraviti veliko kopij, ne bomo reducirali katastralnih map šele na risalnem papirju, temveč že koj iz početka na prozorni posnemalni papir ali takošno platno. Pri tem si bomo tudi lehko prihranili konstruiranje pomanjševalne mrežice, ker položimo oziroma pritrdimo lehko posnemalni papir na risalni papir, na kterem imamo enkrat za" vselej tako mrežico pripravljeno. Prenos pregednih kart v druga merila. Ako imamo prenesti naše pregledne karte v drugo merilo, na primer iz merila 1 : 10.000 v 1 : 11.520 ali narobe, treba nam je le narisati na risalni papir mrežico, ki je v sorazmerju v mrežico našega originala. Iz kvadratov mrežice originala prenesemo risbe v kadrate nove mrežice. Ako pa na pr. prenesemo iz merila 1 : 11520 v merilo 1 : 10000, je priporočljivo, da položimo na prvooznačeno risbo (1 : 11520) stekleno ploščo ali pavzni papir s hektarsko mrežico, to je kvadratno mrežico, koje kvadrat pomeni 1 ha v naravi. Iz te mrežice prenese se slika na risalni papir na kterem smo konstruirali merilu 1 : 10000 pripadajočo hektarsko mrežico. Ako kopiramo mesto na risalni papir na posnemalnega, niti mrežice konstruirati ni treba, temveč položimo posnemalni papir na risalni papir s centimetersko mrežico, ki ga je mogoče nabaviti si v trgovini s papirjem. Kućna gljiva (merulius lacrymans) i borba protiv nje. Napisao Levin Heisinger, nadšumar imovne općine gjurgjevačke. Već kojih 150 godina unatrag opaženo jest, da se kućna gljiva sve više i više širi u stanbenim i sličnim prostorijama, razarajuć pri tom sve drvene naprave, počam od podruma pa sve do tavana zgrada, pretvarajući na taj način zgrade tako reći u ruine. U novije doba rasprostranilo se je to zlo na tako pogibeljan način, da se sve drvene konstrukcije zgrada mogu |