DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 1/1922 str. 5     <-- 5 -->        PDF

Pogled V preteklost in v prihodiiiost druŠbv. življenja In delovanja v SI ovens]!.


i uvažati . Naši pro-testi nisu više osamljeni krik pojedinaca,
to je ozbiljan glas velikog Udruženja, preko kojeg se ne može
i ne će prelaziti na dnevni red.


O našoj slozi i unutarnjoj jakosti ovisi snaga i moć toga
glasa.


O daljnjim velikim ciljevima i smjerovima našeg velikog
Udruženja ne mogu ovdje da govorim, jer ne bi skoro navršio.
Te će se zadaće iskristalizirati i izjasniti iz doprino^sa ostalih
članova Udruženja, -— a u smjeru: hoćemo jedinstveno, narodno,
zdravo i bogato šumarstvo!


Jnž. Anfon Šivic:


Pogled V preteklost in v prihodnost društvenega
življenja in delovanja v Sloveniji.


Leta 1874. se je ustanovilo za območje bivših dežel Kranjske
in Primorske Gozdarsko društvo, ki je poslovalo do´ osvoboditve
leta 1918.


Društvo si je steklo za povzdigo gozdarstva v teku preko
štiridesetletnega obstoja velikih zaslug. Posebno odlično se je
zanimalo za zistematično pogozdovanje Krasa, katerega velik,
že iepo pogozdeni del pinpada dandanes na žalost našemu sosedu
na jugu.


Kranjsko43rimorsko gozdarsko društvo izdajalo je, izvzemši
.^.... leta, svoje lastno glasilo, ki je bilo pisano v nemškem
jeziku. To glasilo je prineslo običajna poročila o delovanju
društva, poleg tega pa tuđi ..... gozdarske strokovne in znan=^
stvene članke. Da se glasilo ni tiskalo v slovenskem jeziku, je
bilo krivo pač to, da so bili člani tega društva večinoma nemške
narodnosti (veleposestniki, njih gozdarski uslužbenci in nekaj
državnih uradnikov; od poslednjih je bilo razmeroma malo
gozdarjev).


Po prevratu je bil dne 15. februarja 1919 izredni občni zbor
v Ljubljani. Tu je najstarejši društveni član prevzel začasno
predsedstvo, pozdravil zborovalce in omenil, da je bila med
vojno potekla poslovna doba društvenemu predsedniku in vsem
odbornikom; treba torej že vsled tega izvoliti ...´ odbor. Na^
glasil je dalje, da so se vsled izida svetovne vojne izpremenile
podobe posameznih dezel in držav na zemljevidu in predrugačile
razmere v družabnem in državnem življu, — tako tu´di v našem
ožjem ozemlju, katerega del je zaseden po Italijanu.


Potrebno je zatorej, da se društvo preuredi in preosntije
primerno novim razmeram.


Nato se je oglasil odstopajoči predsednik, sedaj že pokojni
knez Windisch^Graetz, poslavljajoč se z željo, da naj bi zastop^^
niki zelene stroke kot doslej tuđi v prihodnje posvetili vse ..^...
moči delovanju za prospeh gozdarstva.