DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 11 <-- 11 --> PDF |
.... ´jjiCOil (´........ U\ \l){ r;tni1 .>..>´´ ´I . < II :* ´. V .i <´ li \ II j) ´´ ing. Putick --Ing. Ši\^ic (Ljuhljiuići): Prispevki k smernicam naše gozdne politike, Ciozdno gospodarstvo se mara baviti / mnogimi preva/nimi vpra-šanji, ki jih je resiti, da je mogoče zadostiti gospodarskim potrcbam celokupnc.^a naroda, Najvažiiejša n-Aoii.i i^ozdarstva obsfcoja pač v tem, da v/dr^^ /cma preskrbuje tr^ z zadostriinii množinarai le^^a. S3a rnorernt!to naiogo izpolniti. moramo v gozdih obratovati po primerno zasnovanem nacrtu. ..... znano, peca se poisebna panoga ^..^ zdarstva z urejevanjem gozdncga obratovanja; njena zadača je. urediti gospodarstvo v gozdu pioskevno in časovno po golovern nacrtu in skrbeti, da se doseže čimvečji in "vztrajni donos. Da se .. cilj doseže, ima nacrt prcdpisovati, kako je praviloma izkoriščati les v različnih gozdnih vzrastch. . primerni in smotreni uredbi gozdnega obriitovanja po načrtii nas silijo gospodarske posebnosti in-prodnkcij.ski laktorji gozdncga obrata samega, ki se od poljedelskcga obratovanja prav moćno razlikuje. Splošno znana razlika med tema obratama obstoja predvsem v tem, da poteecjo leta in deceniji, preden nam na posekanih gozdnih ploskvah zopct doraste dozore! gozd (»porabna dtOba^O; ^´ visokostebchiem gozdu računamo lahko s porabno dobo 60 do 200 in ćelo več let. NasjVfotno pa pO´ijedelec lahko poljsko zemljiščt vsakci leto obdela, poseje in pridelke Uidi uživa. Gozdarstvo je torej po naravi sami vsied dolgotrajneaa razvoja goc?:dnega drcvja navezano na zelo dolgo, na\udno na več kot stoletno produkcijsko dobo. Baš zaradi te^^a zahteva racijonaJno gozdno gospodarst^o, da se njegove velike obratom valne ploskve smotreno in po nacrtu razporedijo in iiredijo ulede razsežnosti gozda. kakor tuđi giede vzgoje in i/koriščanja različno starih gozdnih vzrastij vsaj za gotovo dobo Icr, potem ko se je ugotovil letni vztrajni donos k^sa. Vsled te, za gozdno obratovanje značihie produkcijske dobe nam pa mora biti povsod, kjer se zahteva \´ztrajni dono^ iesa, na razpolago večje število u´ozdov ´različno stares^a drevja, ki zastopa zelo velik produktivni kapital stoječeaa. lesa. Iz reh uozdov nato --- in sicer pri letno^v/trainem gospodarstvu vsako leto — odreziijemo zapadle kupone v obliki dozorelih drcves in jih izmenjavamo na lesnem trgu proti \ aluti. Za ^ zrrajno |