DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 11 <-- 11 --> PDF |
.... ´jjiCOil (´........ U\ \l){ r;tni1 .>..>´´ ´I . < II :* ´. V .i <´ li \ II j) ´´ ing. Putick --Ing. Ši\^ic (Ljuhljiuići): Prispevki k smernicam naše gozdne politike, Ciozdno gospodarstvo se mara baviti / mnogimi preva/nimi vpra-šanji, ki jih je resiti, da je mogoče zadostiti gospodarskim potrcbam celokupnc.^a naroda, Najvažiiejša n-Aoii.i i^ozdarstva obsfcoja pač v tem, da v/dr^^ /cma preskrbuje tr^ z zadostriinii množinarai le^^a. S3a rnorernt!to naiogo izpolniti. moramo v gozdih obratovati po primerno zasnovanem nacrtu. ..... znano, peca se poisebna panoga ^..^ zdarstva z urejevanjem gozdncga obratovanja; njena zadača je. urediti gospodarstvo v gozdu pioskevno in časovno po golovern nacrtu in skrbeti, da se doseže čimvečji in "vztrajni donos. Da se .. cilj doseže, ima nacrt prcdpisovati, kako je praviloma izkoriščati les v različnih gozdnih vzrastch. . primerni in smotreni uredbi gozdnega obriitovanja po načrtii nas silijo gospodarske posebnosti in-prodnkcij.ski laktorji gozdncga obrata samega, ki se od poljedelskcga obratovanja prav moćno razlikuje. Splošno znana razlika med tema obratama obstoja predvsem v tem, da poteecjo leta in deceniji, preden nam na posekanih gozdnih ploskvah zopct doraste dozore! gozd (»porabna dtOba^O; ^´ visokostebchiem gozdu računamo lahko s porabno dobo 60 do 200 in ćelo več let. NasjVfotno pa pO´ijedelec lahko poljsko zemljiščt vsakci leto obdela, poseje in pridelke Uidi uživa. Gozdarstvo je torej po naravi sami vsied dolgotrajneaa razvoja goc?:dnega drcvja navezano na zelo dolgo, na\udno na več kot stoletno produkcijsko dobo. Baš zaradi te^^a zahteva racijonaJno gozdno gospodarst^o, da se njegove velike obratom valne ploskve smotreno in po nacrtu razporedijo in iiredijo ulede razsežnosti gozda. kakor tuđi giede vzgoje in i/koriščanja različno starih gozdnih vzrastij vsaj za gotovo dobo Icr, potem ko se je ugotovil letni vztrajni donos k^sa. Vsled te, za gozdno obratovanje značihie produkcijske dobe nam pa mora biti povsod, kjer se zahteva \´ztrajni dono^ iesa, na razpolago večje število u´ozdov ´različno stares^a drevja, ki zastopa zelo velik produktivni kapital stoječeaa. lesa. Iz reh uozdov nato --- in sicer pri letno^v/trainem gospodarstvu vsako leto — odreziijemo zapadle kupone v obliki dozorelih drcves in jih izmenjavamo na lesnem trgu proti \ aluti. Za ^ zrrajno |
ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 12 <-- 12 --> PDF |
l´i-KspcNki k smcmicjm ^J^^´^´^U"!^^-´^ S´> .ozdno gospodarstvo so torej ra.cn ;.el(> velike ^c^zdue povr. ^^SL^kapital v zemlji) potrebne še ......^ ruzse/ne go^dne vzras i razHčnih .tarostnih razredov s progresivno narascajoco .rednostio vzrastij (lesni kapital) Ta lesm kapital cvori s svo. Tim letnim prirastkom lesa ob lesu najvaznejsi produketjski laktur J/ te-.^ vzi4)ka razpoiaga ...... gospodarstvo z veejira ubratnim^ kapitalom, kakor poljedeistvo; slednjo pa deluje mten. Pri poljedelstvu zavisi vselej ad vplivov naiave, kdai DO pridelkc na polju in travnikih požeti oziroma pridobiti . po. spraviti Poljedelee se loti torej žetve oziroma pospravila polj^ skih prid.:;lkov ob easu, kadar so do/oreli. Go/dno uuspodarstvo pa mora računali s povscm drugiim prilikami pri dobivanju lesa, odnosno pri razmotrivanju o raci. )onalni dv)Zorelosti razbčnih drevesnih vrst. Tam. kjer so cilji ,4>zdnega aospodarstva po načrtih zasnovani, bo gozdncmu ´^skrbniku službovanje zelo olajšano. Vendar pa bo moral oskrb. nik zadostiti se posebnim krajevnim rahtevkom. ki jib 3iiti spe. eijalni gospodarski nacrt ne predvideva. Ako vsled teb izrednih opravil ki jili ni mogel opustiti, ne bi doscgel go,spodarskega cilja po predpisanem mu naertu, moral se bo oskrbnik zagovar. jati naprum svojemu predstojniku, ali lastniku gozda, pri kate. rem je namesčen. Naloga oskrbnikova bo tem težavncjša, ako obstoja gospodarska osnova za gospodarjcnje s poA^erjenim mu i!ozdom le iz pieprostega generalnoga programa, kakor tuđi tod, kjer naj L:osp(4lari brez ^´sakih opcratov kar po svojem lastnem pr esodku. Ravno tako odgovorcn je delokroa gozdarskegu tehnika pri drža\ncm mul/oru, torej v gozdarsko.politični službi, posebno .^ pokrajinnh. kjer prevladuje mak zasebna posest nad drugimi kategorijami i^ozdnc posesti. \´ takem slučaju in pri popolnoma cmpiričncm uospodarjenju z gozcli je paziti na to, da se posa. raezne vrste lesa in ccle gozdne vzrasti racijonelno izk čife-...1.(..].. starosti, v kateri naj se les poseka. Na podlaiii navedenih prevdarkov uveljavihi se je v gozdni politiki sledcea izkušnia: Hazlični gospodarski cilji v zasebnem ^ozdu za. htevajo rLizlitne porabne dobe. Tako na prmier je mo. <()ce.^da jc V kmctskem gozdu, obsegajočem nekaj hektarjev. zara^.cemm . hrnstom, jeseuom in domaćim koštanjem, porabna doba dveh do seshh let lahko prav dobičkanosna in racijonalna, ako^mnn ])roc]ucira aozd (kolo.ek) palice za šctanje in trtno X dob. .^^^ ^´´^´´ ^^^´ 1-^i V tom skica u po. "d o f .. .´"´´´ ^^V^irekovih drevcscih ne .. ^.^č a kut hev se mnr^^ Porabm dob.in vsakoletni oddaji božičnih drevcse b bbi nnjrala odgova: iicA.s. hl m |
ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 13 <-- 13 --> PDF |
l^´ispoN´ki Iv smcniirjm luisc [^ozdiic politiko, 5´S Kmetske iuzkc in srednje ,i4ozde, obstoječe iz poganjkov od koreniu in sterov vrbe, jelše, jesena, bresta, bukve in hrasta, služeče običajnemu pridobivanju zelenega Jistja za klujo, ( b= cnem pa za dobavo drv, je oskrbovati v 15 do 30 ietni porabni dobi lesa nizke rasti, posamezna vraesna drevesa visoke rasti pase porabijo po potrebi, mnogokrat tuđi za les za tehničnu rabo. V dvakrat višji porabni dobi, kot nizki les. Smrckovi gozdi različnega obsega, rastoči v blizini papirnic ali tovarn za lesovino, oskrbujejo se prav dobičkanosno v tovarniske svrhe. Njih rentabilnost je vsled od leta do leta večje po´trebe papirja in lesovine, zasi,aurana. Porabna doba teh gozdoA´ bo, vpoštevaje financijelne in tehnične ozire, 40 do 30 letna. Podobno obratovanje in porabno dobo bodo .^.... tudl posestniki igličastih gozdov v blizini premogovnikov in drugih rudnikov, da zadostijo krajevnim potrebam po jamskem lesu. kar se jim bo najbolje obneslo. Smole bogati crni bor naših sedanjih in vseh nadaljnih ...^ ških nasiidb bodo vporabljali za tirne pragove, teletonske in tele^ grafske stebre in za daljnoA^ode in pilote. Porabna doba kraških nasadb, ki jih je izkoriščati prebiralno, bo koniaj presegala 60 do 70 letno dobo; 6 do 7 let pred posekom pa bi se mogla drevesa črnega bora izkoriščati za dobavo dreA-esne smole. Začasno krijejo naši bukovi in hrastOAd visoki gozdi vedno naraščajočo lastno potrebščino in pa eksport tirnih pragoA\ ki znašata točasno kakih 2 milijona izpolnjenih kubičnih metrov. Povprečna porabna doba teh bukovih gozdov, navezanih na po? delavo v tirne i>ragove, skoro nikjer ni manjša kot 100 let. Neprevidno in morda tuđi lakomno izkoriščanje hrastovih visokih gozdov, ki jili imamo dandanes se v Jugoshiviji posebno V Slavoniji, utegnilo bi v doglednem času naš Aisokocenjeni eksport hrastovih izdelkov, predvsem dog in deŠčic ne le privesti do propada, temveč do tega, da bi morali pozneje tehnično poraben hrastov les za lastno industrijo iz tu jih dežel za vsako nabavno ceno uvažati. HrastOAi visoki gozdi zahtevajo pač po? \´sod, rekli bi po vsem svetu, najvišjo porabno dobo, ki z okr()gk> 200 leti ni previsoko ocenjena. V tem pogledu je zanimivd za našo gozdno politiko sledeča literai´na opazka o eksploataciji hrastovih gozdov . Slavoniji. Ta opazka je vzeta iz knjige o Določanju vrednosti gozdoA´, spisani po prof. dr. Francu Baur?u v Berlinu 1. 1886. in se glasi: »Znano je, da je Avstro^Ogrska že mnogo lesa, posebno hrastovega iz Slavonije uvozila v Nemčijo, ker tamošnje nizke cene lesa na panju preneso drag železniški ]ircxoz. Ko bi mogla Ogrska A^edno hrastov les ceneno po´stavljati na trg in naše potrebščine povsem kriti in ko bi ne bili nikdar ž njo v A´ojni, potem bi vse? kakor financijelno bolje gospodarili, ako doma vzgojo hrasta opustimo popolnoma. Toda kdo more predAddeti razmere za čas visoke porabne dobe hrastoA^ega gozda? Kar dobavlja Ogrska sedaj hrasto´vega lesa, črpa od starih ostankov nrejšnjc okupačije, na katerih je še jako maJo produkcijskih stroškov. Ko pa |
ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 14 <-- 14 --> PDF |
´ Tn^spovk; s. smcrni .. luišr ea/cnu-politik x-ilo^4^ porahljenc in bodo tndi i,4)zdni \nyscstniki bodu te sia?:c´ *" " )^krboviiri in računati s sti´oski. kot mi. m(M4ili ´Ao´/A v/.aajuti jTio^´li lesa veo ...... oddajati kot nii .. nizkc n>tem ne noa.-) Kiic: Avstrija nas s hrastovim ludi ara P´onenai^ :vnc bodi Nemćiji ni treba vcč vzga. lesom poplavljt^ ,... -1/» (..-.^. ]->nyneie. ko bodo jati krasta, ]c ore; neutemejjen, kcr oodo ccnc pozneje, ... naši mladi lirastnVi uazdi dorasli,- povscm dru-e. Morda pride nekoč ccio tako daleč, da bo Oi^rska hrastov les iz kuiizervativn;. oosnodarujoćc Nemčije uvažala... — .1 o ,^ozdn(>poMicno stali. ^če.´ki se je nanašalo svojedobno na Ogrsko. treba bi nilo uva. /cvati rudi v .....-slovenski ^ozdni politiki aledc Slavonije. Iz navedenih prinierljajev je razvideti, da .^gospodarski eiij pri ra/:nih i><;zdarskih obratih ne more biti vedno in povsod isti, pa tuđi ni treba, da bi bil isti. Cilj, ki i>a posamezno zasebno go spodarstvo /asleduje, pa je merodajen za določitev.. raeijonehii porabne dobe. Bas zaradi te.^a ni v nobenem go/duem zakonu kulturnih drža.- predpisano, kako dolga ima biti i^^ozduo^gosnodarska po-^ rabna duba! ´..... je prepušeeuo intencijam gozduega posest^ nika, da si N4)li oziroraa stavi cilj raeijonclnega .aos´podarstva in porabno dobo, ki je s tem eiljem v zvezi. v kojikor s ten-i ne bi bile doiočhe gozdne^a zakona \ neso^lasju. Topoi^raficnu !ega. dalje kakovost gozda in narudno=^go»po. daiski odnošaji pokrajine dajejo gozdnemu posestniku sraeniico za racijonehio uredbo ^ozdne.ija obratovanja. Prepušeajo mu pa V zasi.unranje nje.^ovili zasebno^i^^ospodarskih koristi, da prosto ^oli 0 načinu obratovanja in o porabni dobi v okviru sploSnih določb i^ozdpe zakonodaje. Ker so pa naravne gozdne prilike kakor tuđi narodno^^ospodarski odnosaji v raznih krajih, pokrao jinaii in državah različui, zato morajo biti razlJeni načini obratom vanja in razne j>orabnc dobe v gozdovih, utemeljeni tako v na? rodno^aospodarskem, kakor tuđi zakonitem oziru. Ražen pažnje, da se gozdi racijonelno izkorišeajo, morala bo alcdati gozdna politika v naši, kakor tuđi v drugih državah na to, da se spravijo ciiji in interesi posameznih gosnodarstev vseh aozdinh po^:iestev v sklad s spiosnimi ljudskim! in clrzavnimi inte-resi. Državna gozdna jjolitika se mora brigati, da bod(^ naivaž. nejsi gozdni pndelki, to^-ej ljudstvu neobhodno potreben les´vseh vrst trajno, namreč tuđi za daljno bcdočnost na razpolago, da se torcj ne oo nikjcr izkorisčai gozd s sa.mogoltnim in dobiekaželj^ mm pustusenjcm po sedanji generaci]i na škodo prihodnjim .L>eneracijam. i J Df)s]ej smo ra/motrivali nm ^zva,.nJ . lesnmi produktom, ki jih ie vnov^^iti 1 -^^^.; V slojoceinu (rasLočemu) L4>/dnemu .^.-´ .. I f´ -´ "f ] / ^, AUfu.mu tV(.p-uaUr, Kl tvori »hmdus |
ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 15 <-- 15 --> PDF |
Frispevki k smcrnicam naše go/dne politike. 55 instructus«. To ra´/Jikovanje nam sicer vsak fiozdno^gospodarski nacrt pobližje utemeljuje in ureja, toda po nacrtu zasnovana utemcljitev in uredba more biti pod raz^imi okoliščinaini od zasebnih in osobnih intercsov vsakokratne^a ^^ozdneija posest^ nika odvisna in prikrojena v prilogu ...^... materijalni koristi. >e težavneje je to razlikovanje med gozdnim kapitalom in gozdno rento tam. kjer nimajo se nikakega gospodarskega nacrta in kjer je gozdno gospodarstvo izredno kozervativno, torcj ne povsem rentabilno in sloneče na empirični podlagi. V takih slu^ čajih so si svojedobno spekulativni kupci gozdnih posestev ..^ pravili .^.... premoženje in uzivajo sedaj izredno visoko gozdno rento ravno A^sied tega, ker izkoriščajo in prodajajo velike lesnc rezerve onoga gozdnega kapitala, ki so ga po nizki ceni prido? bili. .... spekulacije s poeestvi so se dogajale tu in tam še pred malo desetlctji ponovnokrat. Pri nakupih velikih gozdnih ..^ sestev so se izračunale oziroma ngotovile in ponudile prav nizke kupne An^ednosti, to pa A^sled tega, ker je posestnik kot proda^^ jalec podcenjeval rentabilno vrednost svojega gozda, ki mu je večino-ma vsled njegove lastne krdvde malo donašaL Do nizke cenitve ga je privedlo dejstvo, da je svojo nizko gozdno rento kapitaliziral s previsoko obrestno mero, ki nikakor ni odgovar^^ jala njegovomu konzervatiAmemu gozdnem-u gospodarstvu. Tako je prišel do nizke kapitaIizo."ane .^rednosti rente, ki jo je smatra! za prodajno vrednost gozda. Zato se je večkrat dogodilo, da so bila velika gozdna posest.^a, slučajno vsled pomankanja konku=^ rentov, večinoma nizko pod polovično vrednostjo prodana. Zadevno piše univ. prof. dr. Fr. Bauer v svoji, že omenjeni knjigi ]. 1886. sledeče: »Znano je, da se je posebno sredi tega stoletja prodalo mnogo državnih go^zdov . Avstinji. Nekatere dežele (na pr. Češka) so prišle tako ob dragoceno državno po? šest. Takrat se je slišalo reci: Kdor hoče postati bogat, treba mu je ]e kupiti avstrijski državni gO´Zd. Tedaj so nanireč kljub A^soko cloločeni porabni dobi in velikim lesnim zalogam vposta= .. pri kapitaliziranju gozdne rente splošno obrestno mero za obrestovanje denarnih vlog, tor ej 5 do 6% in so iz teh treh faktorjev izračunali gozdno vrednost — naravno — mnogo prenizko. Kupcu je bilo treba prodati le les iz 20 do 25 najstarejših letni? kov, pa je imel kupnino, ki jo je hH plačal za posestvo, že v /epu; vse neprodane lesne zaloge in vsa zemljišča pa so mu ostali — rekel bi — kot darilo države.« .... spekulativne prodaje in dobičkanosne preprodaje večjih zasebnih gozdoA^ so se dogajale tuđi v Sloveniji, kjer so kupci potom ta vcleposestva razkosali in parcelirali. Da je pri menjavi posestnika in posebno pri razkosanju večjih gozdnih kompieksoA^ na male dole in parcele trpela gozdna substanca na škodo celokupnosti. nas učijo izkušnje. .. način postopanja z gozdi tvori važen povod za gozdno^ politično in zakonito omejitOA" prostega razpolaganja z danasnjimi zasebnim!, občinskimi in državnim! gozdi; o tem hočemo i^e razmotriA^ati tekom poznejših izvajanj. |
ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 16 <-- 16 --> PDF |
56 Fribpu\ki k ^,......._..<.. go^dne politike. Topografična le^a velikih, sklenjenih |ozdnih koniplckscjv . ../. . velika oddaljenost od čiovcških uaselbm m javnih m njia zt:iu ^c ,,.-,,i.-,iin-i noscbnosn s katero imii računati komimikucij ]e zopet nacUiijna ..^^...^> , .-. .^ , ., i ..j oozdarstvo.A cliko ´^ozdov le/i v hnbovitih m planinskih Li a ih, brez dobriii dovoznih potov m nasdbm; nekatcn teh i>ozdov 4ei:aio do drevesne Yei=jt4acijske mcjc. , . ^ Da se omoaočijo dohod do takih ^^^ozdov . njih narodne .-´ospodarska izraba ter racijonahio oskrbo^´anje, treba je marsi. katerih draaih naprav, kot so zgradbc cesta, potov go/dnih /eleznic m večjih invcsticij obratnoga kapitala za z<4radbo vzpc. njač za spravilo lesa, za z^radbo žag, kobmj za delavce m laznik k obrutovanju spadajooih drugih naprav. Da mvcsticij, ki ^ahtevajo ot^rumnega kapitala, posamezen kmecki gozdni po^estnik sploh ne premorc, na mali rnakbimuni (agrar. rcL) utcsnjeno vclcposestvo pa le v redkih slueajih in tuđi ne vselcj iahko, je več kot jasno. Torej ne kaže drugače, kot da prevzemo bkrb za zgradbo takih naprav pri maloposesti gozdnogospodarske zadruge in lesne industrijske družbe. V državnih gozdih in v onih, ki jih država niorebiti^ pridobi potera kake eksproprijacije, bosta v prvi \´rsti domaća lesna/ industrija in legitimna, stanovitna lesna trgOAdna gotovo vselej iu povs´od laliko prcA^zeli investicije, naj si bodo se tako ogromne, v korist celi^kupnega naroda; pri tem se bosta poslužcvali do^ mačih denarnih zaA^odoA´ in kapitalistov. Oziraje se na to, da je v lesni trgovini potrebno obsežno trgovsko znanje polei! zadostnih izkušenj in trgovsko?politične rutine, dalje A´sled rizika, ki je združen z lesno veletrgovino, se bodo morala taka podjetja vsokako in \^selej prepustiti le dobro fundiranim industrijskim družbam, deloma tuđi lokalnim pridobitnim zadrugam^ in posameznikomHndustrijcem. Gospodarski gozd in občekoristni, zaščiteiii gozd: Po vseh naših a<^zdiii primerno dobičkanosno gospodast^-o ni mogoee. Zasebnogospodarski cilj, ki stremi .. ..., da se uoseze največji finacijelni cisti donos, je predvideti le v tako^ zvanem uospodarskem in za prosto izkoriščanjc sposobnem gozdu. Za vsc druae gozdc ima gozdni zakon posebna določila. Sem spadajo ^^ozdi, ki jih je iz javnih ozirov posebno varovatk aalje taki, kijih je treba v interesu servitutnih upravičencev strogo rezervirano askrbovati; dalje gozdi, ki se vzgajajo iz dezelnokulmrmh . k imatičnih ozirov, na pr. kraške nasadbe v konst zoiK´tnc pogozditve malorodnih kraških tal v korist bliz. ITi ^4´^f^^´^^^^"V /eleznicam; v pospeševanje deželne kulture ´.1." r v . ^ *^^ff^.^f^^<> ^imenom obeekoristni, zašeiteni ´ konktS ^ ´l^"^ " ^^^^d^^ preclpisujejo, če treba. V .o ± ´´ J^odrobnem gozdnopolitiena oblastva. ^meri ff´flT.^´^^^^^^ razlikujemo torej dvc posebni s^a Dru; ;\^ f .fp^^^^J^i^-^™ interesom zasebnega gospodar^ uega gospodarstva. "´´"´^´^^" ^^^´^^^^^ ^^ splosnem interesu narod. |