DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 13     <-- 13 -->        PDF

l^´ispoN´ki Iv smcniirjm luisc [^ozdiic politiko, 5´S


Kmetske iuzkc in srednje ,i4ozde, obstoječe iz poganjkov od
koreniu in sterov vrbe, jelše, jesena, bresta, bukve in hrasta,
služeče običajnemu pridobivanju zelenega Jistja za klujo, ( b=
cnem pa za dobavo drv, je oskrbovati v 15 do 30 ietni porabni
dobi lesa nizke rasti, posamezna vraesna drevesa visoke rasti pase porabijo po potrebi, mnogokrat tuđi za les za tehničnu rabo.
V dvakrat višji porabni dobi, kot nizki les.


Smrckovi gozdi različnega obsega, rastoči v blizini papirnic
ali tovarn za lesovino, oskrbujejo se prav dobičkanosno v tovarniske
svrhe. Njih rentabilnost je vsled od leta do leta večje po´trebe
papirja in lesovine, zasi,aurana. Porabna doba teh gozdoA´
bo, vpoštevaje financijelne in tehnične ozire, 40 do 30 letna.


Podobno obratovanje in porabno dobo bodo .^.... tudl
posestniki igličastih gozdov v blizini premogovnikov in drugih
rudnikov, da zadostijo krajevnim potrebam po jamskem lesu.
kar se jim bo najbolje obneslo.


Smole bogati crni bor naših sedanjih in vseh nadaljnih ...^
ških nasiidb bodo vporabljali za tirne pragove, teletonske in tele^
grafske stebre in za daljnoA^ode in pilote. Porabna doba kraških
nasadb, ki jih je izkoriščati prebiralno, bo koniaj presegala 60
do 70 letno dobo; 6 do 7 let pred posekom pa bi se mogla drevesa
črnega bora izkoriščati za dobavo dreA-esne smole.


Začasno krijejo naši bukovi in hrastOAd visoki gozdi vedno
naraščajočo lastno potrebščino in pa eksport tirnih pragoA\ ki
znašata točasno kakih 2 milijona izpolnjenih kubičnih metrov.
Povprečna porabna doba teh bukovih gozdov, navezanih na po?
delavo v tirne i>ragove, skoro nikjer ni manjša kot 100 let.


Neprevidno in morda tuđi lakomno izkoriščanje hrastovih
visokih gozdov, ki jili imamo dandanes se v Jugoshiviji posebno
V Slavoniji, utegnilo bi v doglednem času naš Aisokocenjeni eksport
hrastovih izdelkov, predvsem dog in deŠčic ne le privesti
do propada, temveč do tega, da bi morali pozneje tehnično poraben
hrastov les za lastno industrijo iz tu jih dežel za vsako
nabavno ceno uvažati. HrastOAi visoki gozdi zahtevajo pač po?
\´sod, rekli bi po vsem svetu, najvišjo porabno dobo, ki z okr()gk>
200 leti ni previsoko ocenjena.


V tem pogledu je zanimivd za našo gozdno politiko sledeča
literai´na opazka o eksploataciji hrastovih gozdov . Slavoniji. Ta
opazka je vzeta iz knjige o Določanju vrednosti gozdoA´, spisani
po prof. dr. Francu Baur?u v Berlinu 1. 1886. in se glasi: »Znano
je, da je Avstro^Ogrska že mnogo lesa, posebno hrastovega iz
Slavonije uvozila v Nemčijo, ker tamošnje nizke cene lesa na
panju preneso drag železniški ]ircxoz. Ko bi mogla Ogrska A^edno
hrastov les ceneno po´stavljati na trg in naše potrebščine povsem
kriti in ko bi ne bili nikdar ž njo v A´ojni, potem bi vse?
kakor financijelno bolje gospodarili, ako doma vzgojo hrasta
opustimo popolnoma. Toda kdo more predAddeti razmere za
čas visoke porabne dobe hrastoA^ega gozda? Kar dobavlja Ogrska
sedaj hrasto´vega lesa, črpa od starih ostankov nrejšnjc okupačije,
na katerih je še jako maJo produkcijskih stroškov. Ko pa