DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 16     <-- 16 -->        PDF

56 Fribpu\ki k ^,......._..<.. go^dne politike.


Topografična le^a velikih, sklenjenih |ozdnih koniplckscjv
. ../. . velika oddaljenost od čiovcških uaselbm m javnih
m njia zt:iu ^c ,,.-,,i.-,iin-i noscbnosn s katero imii računati


komimikucij ]e zopet nacUiijna ..^^...^> , .-. .^ , ., i ..j
oozdarstvo.A cliko ´^ozdov le/i v hnbovitih m planinskih Li a ih,
brez dobriii dovoznih potov m nasdbm; nekatcn teh i>ozdov
4ei:aio do drevesne Yei=jt4acijske mcjc. , .


^ Da se omoaočijo dohod do takih ^^^ozdov . njih narodne
.-´ospodarska izraba ter racijonahio oskrbo^´anje, treba je marsi.
katerih draaih naprav, kot so zgradbc cesta, potov go/dnih
/eleznic m večjih invcsticij obratnoga kapitala za z<4radbo vzpc.
njač za spravilo lesa, za z^radbo žag, kobmj za delavce m
laznik k obrutovanju spadajooih drugih naprav. Da mvcsticij,
ki ^ahtevajo ot^rumnega kapitala, posamezen kmecki gozdni
po^estnik sploh ne premorc, na mali rnakbimuni (agrar. rcL)
utcsnjeno vclcposestvo pa le v redkih slueajih in tuđi ne vselcj
iahko, je več kot jasno. Torej ne kaže drugače, kot da prevzemo
bkrb za zgradbo takih naprav pri maloposesti gozdnogospodarske
zadruge in lesne industrijske družbe.


V državnih gozdih in v onih, ki jih država niorebiti^ pridobi
potera kake eksproprijacije, bosta v prvi \´rsti domaća lesna/
industrija in legitimna, stanovitna lesna trgOAdna gotovo vselej
iu povs´od laliko prcA^zeli investicije, naj si bodo se tako ogromne,
v korist celi^kupnega naroda; pri tem se bosta poslužcvali do^
mačih denarnih zaA^odoA´ in kapitalistov.


Oziraje se na to, da je v lesni trgovini potrebno obsežno
trgovsko znanje polei! zadostnih izkušenj in trgovsko?politične
rutine, dalje A´sled rizika, ki je združen z lesno veletrgovino,
se bodo morala taka podjetja vsokako in \^selej prepustiti le
dobro fundiranim industrijskim družbam, deloma tuđi lokalnim
pridobitnim zadrugam^ in posameznikomHndustrijcem.


Gospodarski gozd in občekoristni, zaščiteiii gozd:


Po vseh naših a<^zdiii primerno dobičkanosno gospodast^-o
ni mogoee. Zasebnogospodarski cilj, ki stremi .. ..., da se
uoseze največji finacijelni cisti donos, je predvideti le v tako^
zvanem uospodarskem in za prosto izkoriščanjc sposobnem
gozdu. Za vsc druae gozdc ima gozdni zakon posebna določila.
Sem spadajo ^^ozdi, ki jih je iz javnih ozirov posebno varovatk
aalje taki, kijih je treba v interesu servitutnih upravičencev
strogo rezervirano askrbovati; dalje gozdi, ki se vzgajajo iz
dezelnokulmrmh . k imatičnih ozirov, na pr. kraške nasadbe v
konst zoiK´tnc pogozditve malorodnih kraških tal v korist bliz.
ITi ^4´^f^^´^^^^"V /eleznicam; v pospeševanje deželne kulture
´.1." r v . ^ *^^ff^.^f^^<> ^imenom obeekoristni, zašeiteni
´ konktS ^ ´l^"^ " ^^^^d^^ preclpisujejo, če treba.


V .o ± ´´ J^odrobnem gozdnopolitiena oblastva.
^meri ff´flT.^´^^^^^^ razlikujemo torej dvc posebni
s^a Dru; ;\^ f .fp^^^^J^i^-^™ interesom zasebnega gospodar^
uega gospodarstva. "´´"´^´^^" ^^^´^^^^^ ^^ splosnem interesu narod.