DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 36 <-- 36 --> PDF |
Misli a i-ialot!ab jugoslovanbkc<^a gozdarstvu. i.}Joedercr Josip (Leonovo): Misli o nalogah jugosiovanskega gozdarstva* Ko ie po loliko viharnih letih svetovne vojne vendar zasi^ jula zarja miru, ko se je uresmcil davni sen našega rodu nsta. povitev JuE^losIovanskc Domovine, se je narod sele z^ivedel, kam c^a je dovedla slepa strast brezvestnih nasilnikov. Kazkroj ..^ vsod novo oblikovanje preveva človeško družbo. Stan preiz. kušeni družabni red dozdevne večne, neporušene veljavc, sto^ letni običaji v poteku človeškega življenja gro-ze, da propadejo. Novi nazori si poma.gajo raahoma na dan.. Ljudstvo spoznava zopet svoje človečanstvo. Iz surove skorje povojnega razpalo== ženja pa se lušči geslo, ki veli: v bratski slogi, nesebičen in zvest samemu sebi si bodeš narod izlečil rane, vsekane od krute usode. Z glavo kvišku, s trdno vero v čvrsto naše zdravje in z ..^ vpognjeno samozavestjo se strnimo tedaj sinovi naroda vseh slojev k nesebičnemu delu za narodovo srečo, ki mu po tolikih vekih trpkega preziranja in po mukah, za katere ni izraza, ..^ ravno pristoja. Tako i Bii jugoslovanski gozdarji in se posebno mi peščica slovenskih gozdarjev! Mi tovariši, ki smo bogzna po kakem na=^ ključ ju zašli iu vztrajali med četo zelene stroke, nam vse:m ve^ Ijajo te skromne vrste. O nas vseh smo globoko uverjeni, da smo si že davno osvojili to svoje geslo. Odločeni, da se snidemo vsi brez razlike in dzjeme, vsak s svojim izkustvom iz življenja in kot strokovnjak k vzajemnemu požrtvovainemu delu, skušaj^ mo predvsem, da ublažimo in poravnamo ono zlo, ki so je nekdaj zagrešili nerazumevani od naroda na narodu naši stanovski pred^ niki ? tujci oni tujci, ki so naš krasni poklič duši naroda često^ krat tako odtujili, da nas je narod smatral stan valptov zloglas.^ nega spomina. Izrecno povdarjam, da ne mislim tukaj stroke in strokovnega znanja in udejstvovanja; pred očmi mi je le zimicevanje in tep:= tanje našega naroda, ki je danes suveren in suvereno presoja delo naših prednikov slabega spomina nasproti narodovim naravi nim in svetim pravicam. Odpuščeno jim je, kajti tako je hotela usoda, da jim povraća narod zlobo z dobroto. Združene v složnem delu naj nas narod odslej spoznava svo^ j:m zanesljivim prijateljem in zvestim čuvarjem njegovega naj = krasnejsega zaklada, našega jugoslovanskega gozda. Odkritega značaja, narodno zaveden in vdan svoji dragi domovini naj smatra vsak izmed nas za svojo častno zadevo, da smo služili svojemu narodu, on ki je bil odslej Ie orodje tujega življa med lastnmi ljudstvom. ...;.^.^.^2..*´^´ ^-^^^´ prevzema danes veliko nalogo, da v .^r>nZ. i s priprostim seljakom goji strokovno prosveto, .^. . .?..|^^^^^^^ domaćega zemljedelstva, naše gozdarstvo iz okvira ljudstvu najveckrat povsem tujega pojmovanja v ...^ |
| ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 37 <-- 37 --> PDF |
Misli o iialogah jugoslovanskega gozdarstva, 77 rćizumnega uvaževanja. Bistvo našega narodnega gozdarstva naj pronikne v najširše ljudske plasti. Z A^strajnostjo in iskrenostjo pri izvrševanju svojega častnega pokliča naj si vsak gozdar pri^ dobiva zaupanje naroda, naj narod vabi k sodelovanju. Uvažuje naj, da V priprostem seljaku tiči prirojena bojazen pred vsem, Icar je imelo doslej stike z gozdarstvom. To je posledica vekov^ ne-ga gospodstva tujerodnih oblastnikov v naših jtigoslovanskih gozdoviih. ^ Uvažuje naj nadalje, da priprosti narod zemljedelskih stro^ kovnjakov ne uvršča v red ostalih strokov^no naobraženih urad^ nikov svojih državnih oblasti ali zasebnih podjetij. Zemljedelski strokovnjaki so seljaku po naravi bližje. Slično kakor njihovo opravilo je seljakov življenjski poklič. Zmožen, da kmečki člo:; .^.. delovanje izobraženega zemljedelca zasleduje in umeva, da se poslužuje njegovih stvarnih nasvetov, da ga imenuje ponosno SA^ojega uradnika. On izvršuje nad njim nekak strofcoA^i nad^ zor. Predmeti drugih strok so našemu kmetovalcu naravno tuji. Nerad in malokdaj, le v nujnih slučajih išee stikov z nepoznano stroko. Z izrazom pomilovalnega pogleda in pa gori do robate kletvice daje naš kmetie duška svojemu razpoloženju, kakor je pač opravil svoj posel pri takem uradu. Nasprotno pa se spušča seljak z zemljedelskim veščakom v zaupen razgovor. Nekako so^ sedsko razmerje vlada med njima. Izobraženi zemljedelec pri našem, seljaku ne uživa ugleda vsled stopnje v svoji službi; to velja samo za narodu tujega cloveka; domaćega strokoAmjaka ceni seljak in ga spoštuje samo poiijegovi strokovni zvedenosti, po njegovi poštenosti in priljudnosti. To oceno si pa ustvarja sam. Točna je ljudska sodba o značaju med njm živečih zemlje^ delskih strokovnjakov, a le n´ialokdaj jo ljudstvo izraza tako, kar kor si jo je ustv^arilo. Je to zadeva medsebojnega čustvovanja in izraz, kako daleč je uspela medsebojna zaupnost. Kot S´in naroda naj vesten gozdar tedaj pri občevanju z ..^ rodom posebno pazi na SA^-oje stališče med ljudstvom kot zem^ Ijedelec ter naj se vedno zaveda, da s 1 o n i n j e g o v o u s p e š = no deloA^anje tuđi na tesniA´^zro^čni zvezi dobre^ ga sporazuma s seljaškim ljudstvom. V tem zna^ menju se razvije naše gozdarstvo .^ to, za čemer stremimo, v naše narodno gozdarstvo. V ume van ju načel narodnega gospodarstva se vrše važne preosnove, deloma pod vtisom svetoAmega razpoloženja, deloma iz naroda samega, kot izvor njegO´\^ega značaja. Med drugimi naj bo važna naloga jugoslovanskega gozdarja tuđi ta, da sj po vsej možnosti pribori ono potrebno znanstvo, ki ga usposoblja, da i na tem polju lahko loči zrno od pleve. Dobrobit naroda pred vsem. Naj se ni eden jugoslovanski go? zdar ne vsluži onim povojnim izrodkom imovinstva, pod kate^ rim danes se krčevito drhti tuđi naš rod. A^ršeč svojo odgovorno službo, naj pojmi naš gozdar, da pod njegovimi rokami nasta^^ jajo iz božanst\´ene prirode dan na dan novi zakhidi ljudstvu prepotrebnega blaga, narodne imovine, ki tvori v šiimem svetu |
| ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 38 <-- 38 --> PDF |
7g Mii>ii a naiogah jugoslovanskcga gozdarstva. a-^ ^u^podarski ugled. Kaj nam hasm snopje papirnatih novca, nas gosi nic kaj trgovska iznajdijdvost, .. ne negujemo onih dobrm ki fih´črpamo iz plodovite zemlje, ki tvorijo življenje v gospodar. stvu Brez umnega, smotreno urejenega zemljedelstva naše na. rodno gospodarstvo propade v kratki dobi. Gozdarstvo ;e važna pano^a zemljedelstva v naši državi, ki zahteva najvecje skrb^ nosti´in opreznosti osobito v sedanjem času, ko je celokupno zemljedelstvo izpostavljeno navalu, žal, da pogosto knvo ume. vanih in ćelo v samopašne namene zlorabljenih nacel. irdo pre. izkušnjo je prinesel čas ravno nam gozdarjem. Cetudi bi se mo. rali kdaj in ponekod umakniti gozdarji surovi sili nerazsodnih ljudi, dospemo naposled, svesti si svojega plodovitega dela na. ših čistih namenov do svojega smotra, do onega uvaževanja go. zdarstva, ki mu v našem državnem gospodarstvu pripada. Dolž. no´st nas gozdarjev pa je, da predvsem skrbno motrimo in pro. učujemo one preosnove, ki si jih narod namerava uvesti v svoje zemljedelstvo. Naša izkustva, naše strokovno znanje, naši stiki s sorodnimi strokami. in naši kritični preudarki. nam jamčijo, da se stroka prilagodi starim pravom iz novega časa iv najtežjih slučajih. Priznamo, marsikateremu tov arišu povzroča nova doba s svojimi na demokratičnosti slonečimi nazori bridk e dušev. ne muke, mnogim se zde težkoče nepremostljive, pogubonosne za narodno gospodarstvo. Ni jim tega zameriti; želeti pa je, da se tuđi slednji od nas kolikor mogoče hitro uživi v za nas po. vsem novi čas, čas svobode in demokrattčnosti,^ ki zmagoslavno preraja svet. Naš gozdarski rod, ki si je mpral čestokrat iskati zbog ne. znatnega upoštevanja pri gozdarskih veljakih iz pretekle dobe utehe V narodni zavesti in upanju v svojo dobro stvar, bi krenil rajše na smotreno delo v globokem prepričanju, da delo uspe pri trdni volji, izpeljano polagoma in prilagodivši se narodnomu značaju. Narodno jugoslovansko gozdarstvo, osnovano na zna. čaju. slovenskoga ljudstva, pestrosti jugodovanskega gozda in domačem strokovnem znanstvu nam izpolni brez bojazni vsa ona stremljenja, o katerih v svoji naravni zavestnosti sluti, da PO i/vedljiva kot pridevek neovirno nastopajoče demokracije. Svoje gospodarske odnošaje si urejuje narod po svoje, čim uspesnejse, tem ugodnejše zanj. Za svoje namene rabi narod ljudi IZ svoje srede, svojega značaja in mišljenja, veščake, izvežbane V stroki^m umevajoče narodnega duha. Gozdarstvo širokega dela naše države mrna se narodnega značaja. Prevzeto iz starih držav. . . tvorb je ohranilo nemalo se isti ustroj, kakor ga je imelo neKdaj, Dasi je nedvomno, da se bodo sledovi nekdanjili go. STI ? ^^^^^^^^7^ gospodarskih načinov in postopkov poznali se dolgo vrsto let, ker se pač tako globoko vrasle uredbe ne ^Zdt ^ ^ ""^ ^´´´*^^´´ ^´^´´´^^^ hipoma brez polnovrednega nado. iZtTwSuv^^^ ^^^´ da se V vseh panogah svoje čSudi sTSSf )Sr^´^´ Y^^"´ ^^ ´´ vsestransfa> osamosvo i, cetudi se moia zacasno posluževati skromnejSih sredstev v do. |
| ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 39 <-- 39 --> PDF |
Načela šumarske organizacije u aašoj državL 79 kaz, da razpolaga . vso strokovno zmožnostjo, ki ja od njega zahteva uprava zaupanega mu natodnega ptemoženja. Jugosio^ vansko gozdarstvo pa bo v celoti zadostilo svojim nalogam ter postalo uvaževan činitelj na mednarodnem shodišcu sele tedaj, ko jugoslovanski go-zdarski strokovnjak osnuje svoje delo in znanstvo po načelih, ki mu jih narekuje zmisel in potreba do^ mačega. narodnega gospodarstva. ^ Delo, ki so se ga lotili ju´goslovanski gozdarji je ogromno, pot do končnega smotra je trudapolna. Vpivi stare tradicije bodo se dolgo ovirali napredek. Graditi moramo vse od kraja. Žalostna je istina^ da se niti maloštevilni slovenski gozdarji pred ujedinjenjem med seboj nismo poznali, da o kaki skupnosti s piemenskimi brati kakor drugod tako posebno v gozdarstvu ni moglo biti niti sledu, Zgodovinsko dejstvo je, da se med Slovenci do novejšega časa ni nikdar pojavil zmisel za gozdarsko stroko V širšem obsegu. Bil je ta poklič za Slovence takrat skoro ne=^ spojljiv z njegovim značajem, poklič, kjer je tujec Slovenca smatral kvečjemu sposobnega za uradnika nižje vrste brez vsa^ kega vpliva na gospodarstvo. Ugledna mesta so zasedli tujci. ... smo: ne po lastni krivdi v prošlem casu*zamudili, smo odločeni, da popravimo. Uverjeni, da nalogo, ki smo si jo nadeli, zmore=^ mo le % združenimi močmi, naši najboljši tovariši nišo odlašali z delom ampak so z največjo požrtvovalnostjo storili vse pri== prave, da se strnejo in urede naše vrste. Ustanovljeno je »Jugo:^ slovensko šumarsko udruženje«, naše ognjišče. Okrog njega naj se zbero vsi elani jugoslovanskega šumarstva. Vsakemu gozdarju nai bo sveta dolžnost, da stopi v krog našega na vso državo raz^^ nrostrtega društva. Spoznavajmo se, naši medsebojni stiki bodo krepili naš pogum ter nas bodrili k vztrajnosti, bratska ljubav pa nam pobriše spomine na preteklost jadnega spomina. Tako se zgodi, da ni več daleč dan, ko združeni gozdarji podarimo Jugoslaviji v dar krepko razvito jugoslovansko narodno gozdar^ stv´´o. ing. Milan Marinović (Zagreb): Načela šumarske organizacije u našoj državi. Poratna psihoza nosi obilježje nervozne žurbe. U toj žurbi nedostaje ljudima vremena i strpljivosti, da se odulje pozabave s jednom stvari. I najvažnija pitanja tretiraju se s nekom l^^ koćom i površnosti; rijetko gdje vidimo, da se neko upušta u analizu i dublje proučavanje same stvari na način, kakav je bio običajan u predratno vrijeme. U šumarskoj sti´uci stojimo pred rješavanjem veoma važnih, možemo reći osnovnih pitanjći, koja bi trebala dn udare temelje i smjer novoj šumarskoj politici i šta vidimo? Posvuda neko |