DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 2/1922 str. 37 <-- 37 --> PDF |
Misli o iialogah jugoslovanskega gozdarstva, 77 rćizumnega uvaževanja. Bistvo našega narodnega gozdarstva naj pronikne v najširše ljudske plasti. Z A^strajnostjo in iskrenostjo pri izvrševanju svojega častnega pokliča naj si vsak gozdar pri^ dobiva zaupanje naroda, naj narod vabi k sodelovanju. Uvažuje naj, da V priprostem seljaku tiči prirojena bojazen pred vsem, Icar je imelo doslej stike z gozdarstvom. To je posledica vekov^ ne-ga gospodstva tujerodnih oblastnikov v naših jtigoslovanskih gozdoviih. ^ Uvažuje naj nadalje, da priprosti narod zemljedelskih stro^ kovnjakov ne uvršča v red ostalih strokov^no naobraženih urad^ nikov svojih državnih oblasti ali zasebnih podjetij. Zemljedelski strokovnjaki so seljaku po naravi bližje. Slično kakor njihovo opravilo je seljakov življenjski poklič. Zmožen, da kmečki člo:; .^.. delovanje izobraženega zemljedelca zasleduje in umeva, da se poslužuje njegovih stvarnih nasvetov, da ga imenuje ponosno SA^ojega uradnika. On izvršuje nad njim nekak strofcoA^i nad^ zor. Predmeti drugih strok so našemu kmetovalcu naravno tuji. Nerad in malokdaj, le v nujnih slučajih išee stikov z nepoznano stroko. Z izrazom pomilovalnega pogleda in pa gori do robate kletvice daje naš kmetie duška svojemu razpoloženju, kakor je pač opravil svoj posel pri takem uradu. Nasprotno pa se spušča seljak z zemljedelskim veščakom v zaupen razgovor. Nekako so^ sedsko razmerje vlada med njima. Izobraženi zemljedelec pri našem, seljaku ne uživa ugleda vsled stopnje v svoji službi; to velja samo za narodu tujega cloveka; domaćega strokoAmjaka ceni seljak in ga spoštuje samo poiijegovi strokovni zvedenosti, po njegovi poštenosti in priljudnosti. To oceno si pa ustvarja sam. Točna je ljudska sodba o značaju med njm živečih zemlje^ delskih strokovnjakov, a le n´ialokdaj jo ljudstvo izraza tako, kar kor si jo je ustv^arilo. Je to zadeva medsebojnega čustvovanja in izraz, kako daleč je uspela medsebojna zaupnost. Kot S´in naroda naj vesten gozdar tedaj pri občevanju z ..^ rodom posebno pazi na SA^-oje stališče med ljudstvom kot zem^ Ijedelec ter naj se vedno zaveda, da s 1 o n i n j e g o v o u s p e š = no deloA^anje tuđi na tesniA´^zro^čni zvezi dobre^ ga sporazuma s seljaškim ljudstvom. V tem zna^ menju se razvije naše gozdarstvo .^ to, za čemer stremimo, v naše narodno gozdarstvo. V ume van ju načel narodnega gospodarstva se vrše važne preosnove, deloma pod vtisom svetoAmega razpoloženja, deloma iz naroda samega, kot izvor njegO´\^ega značaja. Med drugimi naj bo važna naloga jugoslovanskega gozdarja tuđi ta, da sj po vsej možnosti pribori ono potrebno znanstvo, ki ga usposoblja, da i na tem polju lahko loči zrno od pleve. Dobrobit naroda pred vsem. Naj se ni eden jugoslovanski go? zdar ne vsluži onim povojnim izrodkom imovinstva, pod kate^ rim danes se krčevito drhti tuđi naš rod. A^ršeč svojo odgovorno službo, naj pojmi naš gozdar, da pod njegovimi rokami nasta^^ jajo iz božanst\´ene prirode dan na dan novi zakhidi ljudstvu prepotrebnega blaga, narodne imovine, ki tvori v šiimem svetu |