DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 43     <-- 43 -->        PDF

Go´/ciarsivi pomca projL-kliranili /do/tu.^kih z\4v .Sinveitiic /


...


...... ili/. Musila p;i Lire (td Kočevja mirno Zajćjcga vrha
tik StulccrjcN i\\ Mrave lui ....! pri Banjaloki, oukoder pada proti
Krkovciii ia dosc/c s >>erpetuin(^ Pirčt: ob KolpL Od tod se vspe^
... na hrvatski strani do Kcske pvo^^e, kateri se priklopi pri Brod:^
MoraNicah.


Ni moj namen, presojati ti d\c progi v političiiem, strate^^ićrnem,
niti ne v gradbeno-tehničnem oziru, niti glede bolj ali manj
ugoduega a!i težavnega obratovanja. () teh zadcvah se je itak /e
mnogo razrnotrhalo in pisalo; bre/ dvoma pa vsi ti razlogi igrajo
veliko viogo pri izberi med obema nrogama.


Polcg na\edenih presodkov pa je v svrho primerjave obeh
projektiranih prog tuđi /animivo, premotriti, koliko gozdnc ph>
skve in koliko trajne lesne produkcije na ieto gravitira na to ali
ono progo. Ražen ploskev, kl so v /emijarinskem katastru ozn^:^
čene kot gozdi, prihajajo za produkeijo´ lesa v poštev tiidi pašniki,
ki so osobito v kočevskem okraju dobi´o, marsikje cclo %
starim lesom poraščeni in jih je ponckod prištevati pravcatim
gozdom.


Nasprotno pa nckatere davčne obeine, posebno \ črnomeljskem
okraju, proizvajajo le toliko lesa. kolikor u.^ potrebujejo
za dom.


So pa V kočevskem in za projektirano progo tuđi prizadetem
ncA´Omeškem okraju občine, v katerih je gozd vsled ......?
kanja komunikacij, predvsem vsled preoddaljene železnice, ostal
leta in leta nedotaknjen. V teh pragozdih so^ se nabrale velike
rezerve prezrelega lesa. Otvoritev žeiezniee v blizini takih go^
zdov bi omogočila, da se te neizrabljene lesne rezerve izčrpajo
in spravijo na svetovni trg.


Iz nekaterih krajev, n. pr. iz velikolaškega in ribniškcga
davčneg:i okraja prišli bi z lesom do Reske proge in jugoslovan:=
ske luke. naj se zgradi ta ali ona izmed obeh obravnavanih želez=
riških -iz\ -g.


Takih krajev imamo tuđi nekaj v kočevskem davenem
okraju. Gozdov teh indiferentnih krajev nam torej pri primer^
javi obeh prog ni treba navajati.


Važno je predvsem, da vcmo koliko producirajo gozdi .(^=
sameznih, v primerjanje privzetih davčnih občin iglieastega, ..^
liko listuatega lesa tcr katerim lesnim vrstam pripada poslednji.


Po možnosti so najvažnejši podatki zbrani v sledečili prc=
gledih. Omeniti mi je, da so pri lesnih mnozinah, izkazanih /;].
eksport, že odbiti izpadki, ki jih je pričakovati pri podeJavi
okroglega lesa. Tuđi ]es, potreben za domačo rabo, je pri vseh
podatkih že vpoštet