DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 3/1922 str. 47     <-- 47 -->        PDF

CfO/i{iu\ski pomcn projckurauili žtlc/iiiskili z\ c;^ Slovenije / inorjcni,


.>/


.. hkaz v,k\m kaže, cUi imatno v davčnih obćinah Borovcc,
Driiaa ili Koče miko]->ičene velike rezerve m zaloi^c lesa. ikridi
so V teh, lesa bo^^atiJi ohcinaii last Kočevske .Urajščinc Auers])er^
i^o\x\ Les je ob sedanji \eHki oddaljenosti od žeieziiice in težav^
neaa dohoda do nje, malo vreden in se .-.,-. ne izplača ukoristiti.
Pa tildi V blizini sedanje železniee ima imenovana grajščiiui
vsled smotrenega in konzervativnega gospodarjenja mnogo lesa
V Liozdih.


c) Na hrvatskem ozemlju so še veleposestva Thurn/raxisova,
ki produeirajo .. leto 5000 plm jelovine in Ghyezy;=jeva s
produkeijo letnih približno 80 do 90.000 pJm, od katerih gravitirći
po odbitku izpadka pri obdeiavi, kakih 30 do 60.000 plm ....^
kantilnih izdelkov večinoma na Musilovo progo, doklcr ni kake
krajše zveze n. pr. z Delnicanii.


Ponovivši vsote, ki jih dobim, ako seštejcm številčne ..^
datke navedenih izkazov pridem do siedeeega zaključka:


A. . I o d i č ^ . r o V a t=: . a v e i č e V a p r o g a otvorila bi
neposredno 8145 ha gozda in 11,730 ha vee ali manj z 1.50.1
obraščenih pašnikov. Na teh se pridobiva na leto okroglo 33.000
phn lesa; poleg tega je kakih 1000 plm rezerv čez normahio za=
rast ohranjenih. Od te lesne množine bi se moglo vreči na trg,
eventuelno tuđi izvažati na leto okroglo 3.000 plm mehkega lesa
(desak, tramov, i. dr.) in okroglo 12.500 plm izdelkov iz trdega
lesa. Slednji obstoja j-^o veliki većini iz bukovine, porabne de^
ioma za tirne pragove, oglje in drva.
Nadalje priđe v interesno sfero te proge kakih 3420 ha
gozda in 2880 ha deloma zarašeenih pašnikov, z letno produkeijo
okroglo 20.500 plm in taeasno rezervo 1000 plm. Posredno bi
torej vtegnilo priti do te proge na leto 8400 plm mehkega in
3500 plm trdega lesa. Seveda bi bilo treba dovozne ceste spra^
viti ponekod v primeren stan.


Novomeški in krški okraj utegnila bi mesto na dali si progi
preko Karlovca, kar je že sedaj mogoee, spraviti na to progo
na leto kakih 12.000 plm mehkega in 20.000 plm trdega (večji
del bukovega) lesa ter tačasno obstoječo rezervo kakih 70.000
plm bukovine.


Ni pa zamolčati, da bi se mogel ta les spraviti tuđi na ..^
silovo progo, ako bi se prevažal po že obstoječi železnici ^v
Kočevje preko Grosuplja. \´ poštev priđe ie kalkulacija v tarifiii,
ki so preko Grosuplja gotovo višji.


Mnogo bi pridobila KlodičJirovat^Kavčiceva proga, ako bi
se zvezalo Novomesto z Brežicami z novo železnico. S to želez:^
nico bi se omogočilo izkoriščenje obširnih bukovih gozdov s pod
A, č) navedeno merkantilno lesno množino. Ti gozdi dandanes
ne donašajo primernih dohodkov.