DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 4 <-- 4 --> PDF |
356 Državni nadzor gozdov v Sloveniji. državnim gozdarskim uradom, odnosno njih organom, ki so bili v to svrho prideljeni odnosno podrejeni okrožnim oblastvom. V posameznih deželah pa so bili nastanjeni že takrat po* sebni organi za nadzor vse gozdne kulture, namreč posebni okrožni gozdni komisarji in distriktni gozdarji, ki so morali pre= gledovati vse gozde brez razlike, naj so pripadali kateri si bodi posestni kategoriji, in se prepričevati o zakonitem postopanju z gozdi po obstoječih predpisih ter prijavljati pristojnim oblastvom opažene nedostatke, da so jih le=ta mogla odpraviti; tudi so morali stavljati predloge za zboljšanje gozdnega gospodarstva. To službovanje se je razvijalo v posameznih dobah različno; izprva so bili seveda kot nadzorovatelji gozdov nameščeni vse= vrstni organi, dokler niso končno uvideli, prisiljeni po dejstvih, da je treba poveriti gozdnopolicijski nadzor izvežbanim gozdar? skim organom. Gozdni predpisi v starih časih so bili prav strogi, vendar niso prinesli zaželjenega uspeha; uničevanje gozdov ni prenehalo. Ni bilo namreč dovolj in zadostno kvalificiranega osebja na razpolago. Gozdni predpisi, četudi vzorni in premišljeni, se niso upoštevali, ker je prebivalstvo vedelo, da ni organov in oblastev, ki bi nepostavnosti odpravili in kaznovali. Posledice te demorali; zacije napram obstoječim gozdnim zakonitim določbam niso izostale. Gozdna vegetacija se je posebno na strmih pobočjih gora pomikala vedno nižje; pokazala so se gola rebra, na katerih ni bilo več nobenega užitka. V Dalmaciji in Istri so se golicave vedno večale in postala so pusta tla tam, kjer so se razprostirali poprej lepi gozdi. Na Tirolskem so polagoma izginili pragozdi in je uničevanje gozdov in poslabšanje gorskih gozdnih tal na* predovalo z veliko brzino. V Istri so v 16. stoletju nastavili posebne gozdne kapitane (capitani dei bosehi), ki so se rekrutirali iz mornariških tesarjev, od katerih seveda ni bilo mnogo pričakovati. Ker so obstojali v Istri gozdni rezervati za mornariške svrhe, se je pozneje po* svečala gozdni pažnji tu in tudi v sosednji Kranjski in Koroški večja pozornost. Leta 1745. je izšla takozv. Terezijanska gozdna naredba, pozneje še po ena leta 1756. za Kranjsko in Koroško, leta 1771. pa zopet ena, ki je veljala tudi za takratno Istro (izdana v nem= škem in slovenskem jeziku). Začetkom devetnajstega stoletja imel je vsak okrožni urad svojega gozdnega komisarja in v vsakem okrožju 2 do 3 takozv. distriktne gozdarje. Na občinske gozde so imela paziti okrajna oblastva in nastaviti sporazumno z župani po razmerju ploskve in dohodkov gozdne čuvaje na račun občin. Ker so okrajna oblastva tudi sama posedovala gozde, je kar njihovo gozdarsko osebje nadzorovalo občinske gozdne čuvaje. Gozdarsko osebje okrajnih oblastev je imek> tudi paziti na zasebne gozde prostih in pa podložnih posestnikov, dočim je imelo okrajne oblastvo pravico, kaznovati glede vseh prestopkov |