DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1922 str. 7 <-- 7 --> PDF |
Državni nadzor gozdov v Sloveniji. ske strokovnjake. Ravnotako so poskrbeli tudi za gozdno varst* veno osebje. Za Belopeške gozde in za Jelovico na Kranjskem so leta 1853., vpoštevajoč § 22. gozdnega zakona, namestili izprašane gozdne upravitelje, poslužujoč se politične sekvestracije za te gozde. Upraviteljem so podredili primerno število gozdnovar* stvenega osebja. Na Gornjeavstrijskem je ministrstvo leta 1861. vsled vpliva deželnega zbora leta 1858. vpeljano- organizacijo zopet opustilo. Na Kranjskem pa je bila sekvestracija gozdov v Belipeči in na Jelovci tako draga, da so morali občinarji, upravičenci in zasebni gozdni posestniki za gozdne pridelke, do katerih so bili upravi* ceni, plačevati takse; tudi so se morale vršiti sečnje v merkan* tilne svrhe, da so mogli pokriti stroške sekvestracije. Tudi tu se je nezadovoljnost ljudstva oglasila v deželnem zboru, na kar se je ta sekvestracija ukinila. Ker so se pozneje zopet pojavljale zahteve, da naj se gozdni zakon v gotovih točkah poostri, odnosno razširi v podrobnostih, je ministrstvo izreklo, da bi zadostovalo, izdati le primerno iz* vršimo naredbo h gozdnemu zakonu, kar pa bi spadalo v delo* krog posameznih deželnih zastopstev. Inicijativa je bila v tej smeri prepuščena deželnim zborom. Te inicijative se je poslužil pa le koroški deželni zbor, ki je leta 1864. sklenil, da naj vlada o priliki reorganizacije političnih oblastev poskrbi za nastanitev primernega števila gozdarjev v vsakem okraju, da bo mogoče predpise gozdnega zakona udejstvovati. Vlada je obljubila odpomoč, toda šele tedaj, ko se izvrši reorganizacija poiitičnih oblastev. Leta 1868. je sklicalo zemljedelsko ministrstvo na Dunaju kongres agrarcev, ki je sklenil sledeče: »Splošno potrebno je, da se gozdni zakon izvršuje. Zemlje* delsko ministrstvo se naproša, da revidira gozdni zakon potem deželne zakonodaje, pri čemur se ima pridržati načelo varovanja gozdov. Ministrstvu se priporoča, da do uvedbe novega zakona skrbi za čim boljše izvrševanje predpisov obstoječega gozdnega zakona.« Nato so bili leta 1868. pozvani vsi deželni šefi, da skličejo enkete, na katere imajo povabiti gozdnega zakona vešče upravne uradnike, zastopnike deželnega odbora in sposobne strokovnjake. Ti naj bi napravili ali osnutek za izvršilno naredbo h gozdnemu zakonu ali pa revidirali gozdni zakon. Poglejmo, kako se je medtem poslovalo v južnih kronovinah bivše Avstrije. V Dalmaciji, kjer je gozdni zakon zadobil moč šele leta 1858., je bilo popolno pomanjkanje tehnično izvežbanega gozdarskega osebja. Gozd je bil večinoma last občin, pravzaprav pa soposestnikov, zaradi česar ni bilo mogoče občin prisiliti, da namestijo strokovno naobražene upravitelje. Pomanjkanje stro* kovnega osebja je bilo vzrok, da vlada glede gozdne kulture ni mogla uspešno delovati. Zato so leta 1866. pridelili namestništvu gozdarskotehniškega svetovalca, ki mu je pripadla naloga, da |