DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 7/1922 str. 43 <-- 43 --> PDF |
Pohorje. 465 zelov in z debelo humozno plastjo pokritih tal pod grebenom in na severnem pobočju veliko število neusahljivih studeneev in voda. Vodni tok teh potokov, ki imajo več ali manj hudourniški značaj, je le kratek, struge so močno vdrte in pobočja precej strma. Gornji tok se odlikuje po mnogih vodopadih, med kate* rimi je najlepši »Šumik« na Lobnici. Med največje hudournike šteje Radlca pri Sv. Lovrencu na Pohorju, ki izvira pod vrhom Rogle (1517 m) in se pri istoimeni železniški postaji izliva v Dravo. Ob tem potoku je leta 1814. zasul plaz iz Plešivca gornji del trga Sv. Lovrenc in Hackelbergove fužine, ki so stale na prostoru prejšnje glažute. Plaz je provzročilo sekanje na golo na Plešivcu. Leta 1917. je isti potok razrušil skoraj vse jezove v svoji strugi ter uničil in poškodoval mnogo žag, katerih ima še danes 36 ob svojem toku. To katastrofo je predvsem pripisati obsežni golosečnji za vojne dobe na strmih pobočjih in skladanju posekanega lesa ob strugi. Zato vse te vode niso porabne za prosto plovbo lesa, četudi so se ponekod prej rabile v ta namen. Reka Drava teče od Dravograda do Maribora večinoma globoko vdrta med strmimi, deloma skalo* vitimi pobočji ter ima na tej 60 km dolgi progi 145 m srednjega padca na 1 km. Tem ugodnim okolnostim ima zahvaliti svoj postanek tudi elektrarna na Fali. Pohorje ima hladne in srednje hladne klimatične razmere, ki so posledica pogostih padavin ter obsežnih visokih največ četinastih gozdov. Radi slednjih se imenuje tudi »Zeleno« Pohorje. Na vzhodnih obrobnih pobočjih so razsežni vinogradi, med temi slove po svojem vinskem pridelku vinogradi pri Pekrah in Slovenski Bistrici. Pohorje je izrecno gozdn o gorovje in meri nepretrgani kompleks veli* kih gozdnih posestev slovenjebistriške, falske, josipdolske, lehenske, konjiške in mislinjske grajščine, na grebenu in ob njem od Arha do Male Kape okroglo 13.000 ha ali 23% vseh gozdov. Ostalih 77% odpade na, kmetska gozdna pose* stva, ki leže na pobočjih in v nižjih legah. Prebivalstvo živi od g o z d o r e j e. Dohodki od polja krijejo življenjske potrebščine komaj do novega leta. Bolj razvita je živinoreja, ki je pa tudi omejena, ker je odvisna od travniških pris delkov. Poskusi, da bi se napravili na Pohorju planinski pašniki, združeni s planšarstvom, so se izjalovili. Sicer so na širokem hrbtu od Klopnega vrha, predvsem pa od Rogle do Male Kape razsežna travišča, kjer se mestoma med poletjem pase živina. Ta travišča pa ne nudijo živini sočne in redilne trave, temveč le baloh, ki je za živino vžiten le v prvi pomladi. Zato iz teh pašnikov živina ne prihaja na jesen zrejena, kar je predpogoj za pravi planinski pašnik; če je pa poletje suho, pa sploh ne najde potrebne hrane. Omenjeno bodi, da je v bližini letovišča pri Arhu poskusila pašniška za= druga v Limbušu s pomočjo državne podpore ustvariti planinski pašnik z iz= krčenjem primernega dela gozda na zemljišču nekega bivšega planinskega kmetskega posestva v morski višini 1000 m. Stroški za izkrčenje gozda in za redno oskrbovanje teh pašnikov pa so, če se primerja izguba prirastka na lesu z doseženim uspehom, tako visoki, da je danes večina delničarjev te zadruge proti povečanju pašnikov na račun gozda. Zato se je ta načrt kljub ugodnim višinskim, talnim in vodnim razmeram le deloma izvedel ter je to zemljišče ohranilo svoj prvotni značaj planinskega kmetskega posestva. Iz tega sledi, da se morejo na Pohorju ustvariti planinske senožeti ali pašniki le za kritje gospodarskih potrebščin lastnih planinskih kmetij, da pa govori vsako ustvari jenje ali povečanje obstoječih planinskih pašnikov na račun gozdorejc proti krajevnim kulturnim in gospodarskim interesom. |