DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 11     <-- 11 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem. 565


5. Eksproprijacija se ima vršiti isključivo razumni m
evolucionim putem, držeći svagda u vidu konačni njen
cilj t. j . jačanja naše produkcije i podizanje općeg blagostanja.
(Vidi tačku IV./5 f).
6. Za sve šume bez razlike kategorije vlasnosti valja propis
sati prihodnu potrajnost u uživanju šuma te u tom cilju udesiti
i cjelokupni državni nadzor.
7. Vodeći računa o socijalnim potrebama, valja vlasnika
šume obvezati na podmirivanje opravdanih i faktičnih potreba
na ogrijevu, građi i paši svih državljana, ukoliko nisu pripadnici
šumskih općina, putem slobodnog kupa. Za provedbu ove mjere
ima skrbiti nadležna šumarska policijska vlast.
8. Eksproprijacija ima se vršiti svagda držeći pred očima
razumnu arondaciju i komasaciju jednako šumskog
kao i poljoprivrednog zemljišta te kloneći za svakog rasparčavanja-
cijepanja i dijeljenja velikih šumskih kompleksa, bez
kojih nema valjanog šumskog gospodarenja.
9. Postupa k kod eksproprijacije treba dati u ruke redo=
vitim sudovima.
Inž. V. Putick — Ljubljana:


Gozdarstvo na Kranjskem.


Pod naslovom »Das Waldwesen in Krain« je izšla pred 20.
leti v zalogi Gozdarskega društva za Kranjsko in Primorsko bro=
sura kot poseben odtisek cele vrste člankov priobčenih v časo*
pišu »Argo«, VIII. in IX. letnik, iz peresa muzejskega kustosa,
profesorja A. Mullner=ja v Ljubljani 1902. Označena brošura
ima za zgodovinski razvoj posestva in lastništva kranjskih goz=
dov stalno vrednost, ker je skrbno posneta po arhivaliških virih
in je pregledno sestavljena.


Tozadevno je »Slovenski Narod« v Ljubljani dne 25. sep*
tembra 1902, št. 220, ter dalje v svojih št. 221 do 228, na podlagi
bogate vsebine te brošure objavil v uvodnih člankih kulturno^
zgodovinsko krajinsko sliko, ki jo radi gozdnoznanstvenega
značaja priobčujemo v »Šumarskem listu«.


V ta namen začnimo z ono znamenito staro dobo, o kateri
vemo in znamo, da so tačasni gozdovi v primeri s sedanjimi
pokrivali mnogo večji del naše ljubljene domovine. — Bili so to
neizmerni, gosti pragozdovi, polni plemenite in roparske divja=
čine, ki so se raztezali splošno na dolgo in široko čez gorovja
in deloma tudi še po dolinah, kjer so si naši slovenski pradedi
ustanovili svoje prve, primitivne naselbine. Napačno pa bi bilo
misliti, da je bila Kranjska poprej popolnoma pokrita z gozdovi;