DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 12 <-- 12 --> PDF |
566 Gozdarstvo na Kranjskem. proti temu govorijo tako prazgodovinske najdbe in dokazi kels tiskih naselbin v mnogih krajin naše domovine, kakor tudi sves tovno^zgcdovinsko znane, velike vojne Rimljanov, Hunov, Go= tov in Frankov, ki so nam zapustili svoje sledove deloma z deli takratne kulture, deloma pa z opustošenji. Temni gozdovi so morali povsod tam, kjer so bili najstarejšim kulturnim narodom dežele pri napravah naselbin, stanovanj, utrdb, prometa in pri potrebščinah za obstanek več ali manj na poti, zapasti le de= lema orodju in domačemu ognjišču, večinoma pa gozdnemu pa* ležu in požaru. Na drug način ni bilo tačas mogoče gozda izpodriniti. Oči* vidni, jasni sledovi zelo obsežnih gozdnih pogorišč so brez* dvomno v naši deželi še dandanes v bližini keltiških in rimskih naselbin, oziroma vštric starih rimskih vojaških cest; posebno pa je najbrže popolno razgozditev na Krasu v prvi vrsti pripis sovati nemotenemu požiganju rimskih kolonistov. V početku so seveda v glavnih dolinah gozd vedno dalje odstranjevali; večinoma so ga požgali, kakor se to še dandanes godi v mnogih gozdnatih pokrajinah Amerike, da se dobi zemlja za travnike in njive. Razsežni gozdi v glavnih in stranskih dolinah naše domo* vine so dajali pač več stoletij potreben prostor za nove nase= litve. Toda ko to ni več zadoščalo, da bi se skupno naseljeno, množeče se prebivalstvo skupaj držalo in preživljalo v dolinskih krajih, je bil seveda gozd v bližini trdnih bivališč takorekoč kulturna zapreka in napredujoče obdelovanje gozdov je bil pred= pogoj za gospodarski razvoj ljudstva. In vendar je služil gozd izza najstarejših časov, kakor povsod na širnem svetu, v zado= ščenje cele vrste gospodarskih potreb naših pradedov. Les ni služil samo za kurjavo in za stavbe, temveč tudi za napravo vsega hišnega in gospodarskega orodja; tudi je bil cela stoletja edini material za rasvetljavo primitivnih koč. Ravno tako važni so bili že za najstarejše prebivalstvo vsi ostali gozdni produkti in sicer: okusna divjačina, kožuhovina zverin, želod in bukovica (žirje) kakor tudi divje sadje kot piča za svinje, trava in grmovje za pašo in krmo živine, gobe, različne jagode, korenine in zelišča, kakor tudi med divjih čebel in mnogo drugih gozdnih proizvo* dov. Iz te stare pradobe starega sveta vemo samo, da se je sodila posest in last po rimskopravnih nazorih in navadah. Pri tej neizs merno veliki obsežnosti gozdov ni imel takrat les pravzaprav nobene vrednosti, ter ni v začetku kakor tudi mnogo pozneje nikomur na misel prišlo, sploh na to misliti, da bi se odrivanje gozdov in obdelovanje gozdnega sveta ljudstvu branilo ali orne* jilo. In ako zasledujemo najstarejše čase in ako se ne oziramo nadalje na razmeroma mala gozdna posestva poedinih, že tačas obstoječih mest in vasi. katerim se je najbrže priznala že v prvem srednjem veku sosednja gozdna pokrajina kot občinski gozd, bilo je vse gozdno posestvo v naši lepi domovini že od začetka ljudskega preseljevanja pod vrhovno oblastjo vsako« |