DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 19     <-- 19 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem. 573


nele sekati, temuč napraviti celo njive ter jih ograditi, ne da bi
kaj plačali zato. V tem kraju provzročeno škodo pa bi bilo še
prenašati napram škodi, ki se je napravila v Velikem vrhu. Ve?
liki vrh so našli docela opustošen in požgan, tako da ni bilo več
toliko lesa, da bi se napravila iz njega grmada. Kot opustoševalce
Velikega vrha so zasledili več podložnikov graščin Ponoviče in
Pogajnik. Razun teh so se pustošenja udeleževali podložniki
graščine Litija in onkraj Save stanujoči podložniki tujih graščin.
Zadnji so podirali drevje pozimi, ga spuščali po snegu in ledu
po travnikih navzdol do Save, od koder so ga prepeljali pozimi
v barkah črez Savo, in to so prakticirali že več let.


Da bi se cesarske gozde zopet spravilo v prejšnji stan,
predlagalo se je končno v poročilu sledeče:


1. Se morajo meje napram sosednjim graščinam določiti in
z mejniki zaznamovati.
2. Se mora na obeh straneh Save pri vseh cerkvah trikrat
oznaniti, da ne sme noben človek, kdorkoli si bodi, upravičen ali
neupravičen, les za stavbo ali kurjavo jemati iz cesarskih gozdov,
pri izgubi premoženja in posesti, aH ako tega ni, pod najobčuts
nejšo telesno kaznijo.
3. Mora gozdarski mojster vsake kvatre gozdove prejahati,
ter nerednosti naznaniti v kaznovanje.
4. Razen štirih gozdnih paznikov v Besnioi in Štangiškem
gozdu se morata nastaviti najmanj še dva za gozd Smrekovec,
ki morata vsak teden gozd pregledati.
Posebno praktične vrednosti pa najbrže tudi ta komisija ni
bila, kajti že dne 26. novembra 1709 je izjavil cesar Jožef I. svojo
nevoljo nad tem, da se gozdovi na Kranjskem zelo zapravljajo,
ter je veliko pustošenje v njih. Cesar je zopet znova odredil
gozdno vizitacijo, ki se je izročila vicedomu (namestniku) grofu
Francu Antonu Lanthieriju s prideljenjem gozdarskega mojstra
De Biell. V sled tega se je obvestilo vse interesovane stranke, da
morajo, ako jih komisija pokliče, priti ter prinesti seboj svoja
pravna izkazila. Uspeh komisije je bil, da je v poročilu na ka*
moro z dne 10. novembra 1711 vicedom našteval predloge goz=
darskega mojstra: Cesarske gozde ločiti z mejniki od sosednih
privatnih ali partikularnih gozdov. Drugi predlog se je glasil:
Nekaterim upravičenim pravni naslov odvzeti, ker hodijo v ce*
sarske gozde po svoji volji ali tudi druge pošiljajo ter tukaj po*
dirajo, kolikor se jim zljubi. Nadalje se naj v Štangiškem gozdu
narejene rovte in vinogradi obdačijo z letnim »cenzuso m«.


Kako neredno gospodarstvo je moralo tukaj vladati je po*
sneti iz opazke, da se je nedavno-v Štangiškem gozdu požgalo
drevje tolikega površja, kakor je mesto Gradec, ne da bi se
moglo storilca najti. — Nadalje naj dobi cesarski gozdarski moj*
ster instrukcijo in gozdni red. —


Ko je leta 1713. gozdna komisija zopet hotela stopiti v ak«
cijo, pokazalo se je prebivalstvo uporno in se je moralo poklicati
celo vojaštvo v strahovanje hudih kmetov. Stranke so se potem
v decembru 1713 zopet povabile. Povabljeni so pa privedli dr.


2