DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 19 <-- 19 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. 573 nele sekati, temuč napraviti celo njive ter jih ograditi, ne da bi kaj plačali zato. V tem kraju provzročeno škodo pa bi bilo še prenašati napram škodi, ki se je napravila v Velikem vrhu. Ve? liki vrh so našli docela opustošen in požgan, tako da ni bilo več toliko lesa, da bi se napravila iz njega grmada. Kot opustoševalce Velikega vrha so zasledili več podložnikov graščin Ponoviče in Pogajnik. Razun teh so se pustošenja udeleževali podložniki graščine Litija in onkraj Save stanujoči podložniki tujih graščin. Zadnji so podirali drevje pozimi, ga spuščali po snegu in ledu po travnikih navzdol do Save, od koder so ga prepeljali pozimi v barkah črez Savo, in to so prakticirali že več let. Da bi se cesarske gozde zopet spravilo v prejšnji stan, predlagalo se je končno v poročilu sledeče: 1. Se morajo meje napram sosednjim graščinam določiti in z mejniki zaznamovati. 2. Se mora na obeh straneh Save pri vseh cerkvah trikrat oznaniti, da ne sme noben človek, kdorkoli si bodi, upravičen ali neupravičen, les za stavbo ali kurjavo jemati iz cesarskih gozdov, pri izgubi premoženja in posesti, aH ako tega ni, pod najobčuts nejšo telesno kaznijo. 3. Mora gozdarski mojster vsake kvatre gozdove prejahati, ter nerednosti naznaniti v kaznovanje. 4. Razen štirih gozdnih paznikov v Besnioi in Štangiškem gozdu se morata nastaviti najmanj še dva za gozd Smrekovec, ki morata vsak teden gozd pregledati. Posebno praktične vrednosti pa najbrže tudi ta komisija ni bila, kajti že dne 26. novembra 1709 je izjavil cesar Jožef I. svojo nevoljo nad tem, da se gozdovi na Kranjskem zelo zapravljajo, ter je veliko pustošenje v njih. Cesar je zopet znova odredil gozdno vizitacijo, ki se je izročila vicedomu (namestniku) grofu Francu Antonu Lanthieriju s prideljenjem gozdarskega mojstra De Biell. V sled tega se je obvestilo vse interesovane stranke, da morajo, ako jih komisija pokliče, priti ter prinesti seboj svoja pravna izkazila. Uspeh komisije je bil, da je v poročilu na ka* moro z dne 10. novembra 1711 vicedom našteval predloge goz= darskega mojstra: Cesarske gozde ločiti z mejniki od sosednih privatnih ali partikularnih gozdov. Drugi predlog se je glasil: Nekaterim upravičenim pravni naslov odvzeti, ker hodijo v ce* sarske gozde po svoji volji ali tudi druge pošiljajo ter tukaj po* dirajo, kolikor se jim zljubi. Nadalje se naj v Štangiškem gozdu narejene rovte in vinogradi obdačijo z letnim »cenzuso m«. Kako neredno gospodarstvo je moralo tukaj vladati je po* sneti iz opazke, da se je nedavno-v Štangiškem gozdu požgalo drevje tolikega površja, kakor je mesto Gradec, ne da bi se moglo storilca najti. — Nadalje naj dobi cesarski gozdarski moj* ster instrukcijo in gozdni red. — Ko je leta 1713. gozdna komisija zopet hotela stopiti v ak« cijo, pokazalo se je prebivalstvo uporno in se je moralo poklicati celo vojaštvo v strahovanje hudih kmetov. Stranke so se potem v decembru 1713 zopet povabile. Povabljeni so pa privedli dr. 2 |