DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 22     <-- 22 -->        PDF

576 Gozdarstvo na Kranjskem.


Kar se tiče nadalje Utiškega gozda med Ljubljano in Pol=
hovim Gradcem, zvemo iz poročila gozdarske komisije z dne


17. maja 1694, da je bil gozd od strank, ki so imele pravico do
gozda, kakor: škofa ljubljanskega, deželnega vicedoma, kolegija
srca Jezusa, cesarskega špitalskega mojstra in deželnoknežjih
podložnikov, že tako izkoriščen, da ni nobena stranka več našla
drevesa za posekanje. Vrhutega si je prisvajal tudi baron pl.
Strobelhoff na Bokavcah kos gozda, ki je popolnoma na njegovo
graščino mejil. Sosedni podložniki so v Utiškem gozdu rovtali,
ker jim je vicedom dovolil rovte ograditi. Ti podložniki pa so
si desetkrat več, kot jim je bilo odkazanega gozda, ogradili in
prisvojili. Vsled tega so se čutili upravičeni sosedje v 17 vaseh
pri svojih pašah prikrajšane ter so zahtevali, da se zopet odstra*
nijo ograje glede preveč okupiranega sveta.
Za povzdigo lesa v Utiškem gozdu pa se ni vedele za nobeno
drugo sredstvo, kakor pustiti gozd na miru, da se zopet zaraste.
Toda pomladitev gozda so oni, ki so imeli pravico do paše,
onim na škodo, ki so imeli pravico do lesa, preprečili s tem, da
so nalašč zanetili požar v gozdu. Te žalostne odnošaje ilustrira
ovadba sodnika in svetovalca mesta Ljubljane z dne 19. maja
1706 na dvorno komoro, da so se kljubovaje vsem zakonom
za varstvo gozdov v vasi Dobrava, ne daleč od Ljubljane stanu*
joči podložniki in sosedni, anno 1706 spomladi, ko je bilo
drevje v najboljši rasti, v onem delu gozda, ki se imenuje Švica,
posebno pa še v Stajah, Jazbini, Zaniškem hribu, Širokem po*
toku, Jesenkovem potoku in Mlakah, zbrali ter tam mlad gozd,
v katerem je bilo samo lepo mlado drevje, večkrat zažgali ter
te nasade uničili. V teh gozdih da je imelo razen Ljubljančanov
še 18 vasi pravico do lesa. Prosijo vsled tega, da se ta hudobija
kaznuje. Krivci, ki so bili podložniki Petra Antona Codellija v
Turnu, so bili poklicani na odgovor, a so znali vkljub večkratnim
pozivom in grožnjami občutne kazni, zadevo zavleči z izgovori.
Dne 31. oktobra 1707 prosi še enkrat vicedoma župan, sodnik in
svetovalec mesta Ljubljane, naj kaznuje krivce. Iste se je v me=
secu decembru pozvalo še enkrat na odgovor, kako pa je tožba
iztekla, ni razvidno iz spisov.


Vsled vprašanja, ki se je sprožilo leta 1713. zaradi pravic
v deželnoknežjih gozdih, je bil Utiški gozd najbrže na enak
način kakor Štangarski gozd opravičencem razdeljen že v prvi
polovici 18. stoletja. Zakaj v neki »promemoria« uradnega pred*
sednika Maksa barona Tauffererja in deželnega glavarja Karola
grofa Turjaškega z dne 24. maja 1755 na komorniško reprezens
tancijo na Kranjskem se — najbrže po zgledu deželnega kneza —
predlaga zemljiškim oblastnijam naročiti, naj v krajih, kjer imajo
naselbine v gozdnem okrožju skupno pravico do lesa (jus lig=
nandi), vsakemu upravičenemu »a proportione« njegove cele,
polovične ali četrtinske kmetije prisodi gozd k njegovi kmetiji
po poštenih in nepristranskih ljudeh, ker se je tam, kjerkoli v
deželi se je izvršila taka delitev, (v Štangarskem gozdu že anno
1730) dosegel dosedaj najboljši uspeh, in ker je do dobra dokaz