DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 23     <-- 23 -->        PDF

Gozdarstvo na Kranjskem. 577


zano, da se na ta način gozdi dobro negujejo in varujejo, a take
kmetije se tudi vidno zboljšavajo.


Glede Bistrškega gozda, ki se je razprostiral na gorah in v
dolini kamniške Bistrice ter je bil istotako obremenjen s pravi*
cami do lesa in pašnikov, vemo, da je dandanes po večini last
meščanske korporacije mesta Kamnika. Kedaj se je izvršila spre*
memba posesti, ni bilo mogoče dosedaj konstatirati, ker so vsa
tozadevna vprašanja ostala brezuspešna. Vsled tega se sklepa,
da so ti gozdovi najbrže v drugi polovici 18. stoletja ali vsled
podaritve ali pa vsled priposestvovanja prišla v last opravičeni
meščanski korporaciji. — In najbrže pada v isti čas razdelitev
in prodaja deželnoknežjega gozda Smrekovca v okolišu Krima
pri Preserju in Rakitne, tako da so bili posamezni deli imeno*
vanega kameralnega gozda pri sestavi stalnega zemljiško*davč=
nega katastra 1. 1783. zaznamovani kot zasebni in občinski gozdi.


Iz dosedanjih razprav se jasno vidi, da so v vladnih krogih
že stoletja bili o važnosti gozda za deželni blagor popolnoma na
jasnem, da so imeli vsikdar najboljše namene ter so se po tem
tudi izdajali zakoni in naredbe, da bi se gozdarstvo pod vsako;
kratnimi posestniškimi in lastninskimi razmerami najbolje raz*
vijalo. Videli smo nadalje, kakšne stvarne spremembe so se do*
godile z gozdovi v naši ožji domovini izza zadnjih stoletij.
Prvotni lastniki gozdov, posebno deželni knezi in graščaki so
podarili, prodali in razdelili velika gozdna površja svojim pod*
tožnikom, ter iste gospodarsko povzdignili.


Tudi znanstvena vprašanja o gozdarstvu so se na razne
strani preiskavala. V krogu znanstvenih družb one dobe kakor
tudi od poedinih naših učenjakov se je gozdarstvo natančneje
proučevalo. Vemo, da je med drugimi Janez Anton Scopoli,
čegar ime kot botanika in entomologa je dobro znano, podajal
v nekem elaboratu z dne 27. aprila 1794 velezanimive nasvete
za vzdrževanje gozdov. Da bi se preprečilo grozeče pomanjkanje
lesa, navaja Scopoli celo vrsto zelo važnih vprašanj v natančneji
razgovor. Presegalo bi meje te pokrajinske kulturne slike, če bi
hoteli njegove nasvete tukaj obširno ponavljati. Toda njegove
vodilne misli hočemo v sledečem označiti: »Pomanjkanje in po*
draženje stavbnega in kurilnega lesa je z vsakim letom večje,
deloma zaradi pretirane porabe lesa in deloma vsled neredne
in samopašne uprave graščinskih, občinskih in zasebnih gozdov.
Preveč stavbnega in kurilnega lesa se porablja vsak dan pri po*
slopjih, kozolcih, plotih na polju, apnenicah,* v rudnikih, fužinah,
kuhinjah, v velikih sobah, solnih tovarnah in barvarnah, pivo*
varnah, milarnah, pri pranju, v kovačnicah in pri kemičnih pro*
cesih. Zakaj se dovoljuje kmetom graditi lesene hiše ter tratiti
na ta način les? Ali manjka morda kamnolomov? Ali se mar
misli prihraniti denar in čas, ko se gradi stanovanje, ki ne traja
čez sto let.« Za apnenice zahteva Scopoli po vzgledu Hanovran*
cev, Angležev in Nizozemcev, da se uvede šota in premog kot
kurjava, tembolj, »ker ima dežela na mnogih krajih in posebno
pri Zagorju bogate zaloge najboljšega premoga.« — »Železni