DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 9/1922 str. 23 <-- 23 --> PDF |
Gozdarstvo na Kranjskem. 577 zano, da se na ta način gozdi dobro negujejo in varujejo, a take kmetije se tudi vidno zboljšavajo. Glede Bistrškega gozda, ki se je razprostiral na gorah in v dolini kamniške Bistrice ter je bil istotako obremenjen s pravi* cami do lesa in pašnikov, vemo, da je dandanes po večini last meščanske korporacije mesta Kamnika. Kedaj se je izvršila spre* memba posesti, ni bilo mogoče dosedaj konstatirati, ker so vsa tozadevna vprašanja ostala brezuspešna. Vsled tega se sklepa, da so ti gozdovi najbrže v drugi polovici 18. stoletja ali vsled podaritve ali pa vsled priposestvovanja prišla v last opravičeni meščanski korporaciji. — In najbrže pada v isti čas razdelitev in prodaja deželnoknežjega gozda Smrekovca v okolišu Krima pri Preserju in Rakitne, tako da so bili posamezni deli imeno* vanega kameralnega gozda pri sestavi stalnega zemljiško*davč= nega katastra 1. 1783. zaznamovani kot zasebni in občinski gozdi. Iz dosedanjih razprav se jasno vidi, da so v vladnih krogih že stoletja bili o važnosti gozda za deželni blagor popolnoma na jasnem, da so imeli vsikdar najboljše namene ter so se po tem tudi izdajali zakoni in naredbe, da bi se gozdarstvo pod vsako; kratnimi posestniškimi in lastninskimi razmerami najbolje raz* vijalo. Videli smo nadalje, kakšne stvarne spremembe so se do* godile z gozdovi v naši ožji domovini izza zadnjih stoletij. Prvotni lastniki gozdov, posebno deželni knezi in graščaki so podarili, prodali in razdelili velika gozdna površja svojim pod* tožnikom, ter iste gospodarsko povzdignili. Tudi znanstvena vprašanja o gozdarstvu so se na razne strani preiskavala. V krogu znanstvenih družb one dobe kakor tudi od poedinih naših učenjakov se je gozdarstvo natančneje proučevalo. Vemo, da je med drugimi Janez Anton Scopoli, čegar ime kot botanika in entomologa je dobro znano, podajal v nekem elaboratu z dne 27. aprila 1794 velezanimive nasvete za vzdrževanje gozdov. Da bi se preprečilo grozeče pomanjkanje lesa, navaja Scopoli celo vrsto zelo važnih vprašanj v natančneji razgovor. Presegalo bi meje te pokrajinske kulturne slike, če bi hoteli njegove nasvete tukaj obširno ponavljati. Toda njegove vodilne misli hočemo v sledečem označiti: »Pomanjkanje in po* draženje stavbnega in kurilnega lesa je z vsakim letom večje, deloma zaradi pretirane porabe lesa in deloma vsled neredne in samopašne uprave graščinskih, občinskih in zasebnih gozdov. Preveč stavbnega in kurilnega lesa se porablja vsak dan pri po* slopjih, kozolcih, plotih na polju, apnenicah,* v rudnikih, fužinah, kuhinjah, v velikih sobah, solnih tovarnah in barvarnah, pivo* varnah, milarnah, pri pranju, v kovačnicah in pri kemičnih pro* cesih. Zakaj se dovoljuje kmetom graditi lesene hiše ter tratiti na ta način les? Ali manjka morda kamnolomov? Ali se mar misli prihraniti denar in čas, ko se gradi stanovanje, ki ne traja čez sto let.« Za apnenice zahteva Scopoli po vzgledu Hanovran* cev, Angležev in Nizozemcev, da se uvede šota in premog kot kurjava, tembolj, »ker ima dežela na mnogih krajih in posebno pri Zagorju bogate zaloge najboljšega premoga.« — »Železni |