DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 10/1922 str. 22 <-- 22 --> PDF |
660 Pitanje izobrazbe lugarskog i tehničko pomoćnog osoblja. Isto bismo i naslov »nadlugar« mogli sasvim izbaciti, na« zvavši osoblje navedene najniže kategorije »pomoćni lugari«, a dok prođu kroz tečaj, lugari. Prema teme bi se šumarsko osoblje dijelilo u šumarnike, šumare i lugare. Ing. Janko Urbas (Maribor) : ´Na poziv v Šumarskem listu br. 7 predložim v naslednjem mišljenje, kako bi se naj v naši državi rešilo vprašanje izobrazbe logarskega in tehnično pomožnega osobja. Izobrazba logarskega in tehnično pomožnega osobja mora biti odvisna od delokroga, ki je tem organom odkazan pri gozd= nem gospodarstvu, ne pa od gozdnogospodarskih odnošajev, ki sedaj obstojajo v posameznih pokrajinah. Mnenja sem torej, da se mora ta delokrog določiti jednotno za celo državo in vsled tega tudi zahtevati za to osobje jednotna izobrazba. Ta delokrog naj obsega gozdno varstvo, nadzorovanje gozd* nega delavstva ter izvrševanje vseh od gozdarskega oskrbnika odrejenih pomožnih del predvsem v gozdu, po potrebi pa tudi v pisarni. — Logarsko osobje mora natančno poznati gozdne razmere, za katere mora imeti toliko razumevanja, da more gozd. oskrbnika opozoriti na prikladnost in možnost izvršitve gozdnogospodarskih odredb, kar je važno posebno pri ekstenzivnem gospodarstvu. — Izobrazba mora biti torej predvsem strokovno praktična, ki se mora na teoretično gozdnotehnično znanje opirati le v toliko, v kolikor je to potrebno za pravilno razumevanje pri izvršitvi odkazanih pomožnih del v gozdu ter deloma v pisarni. Mišljeno je, da stoji logarsko in tehnično pomožno osobje pod neposrednim vodstvom gozd. oskrbnikastehnika, pri občin= skih gozdovih z ekstenzivnim gospodarstvom je pa tudi mo= goče, da mora včasih to osobje samostojno odločevati, posebno v nujnih slučajih, kar pa bi brez primerne gozdnoteh« nične predizobrazbe nikakor ne bilo v prid ras cijonelnega gozdnega gospodarstva. Potrebno izobrazbo si more to osobje pridobiti na podlagi primernega splošnega znanja le v gozdarskih šolah. Te gozdarske šole naj bodo zasnovane na širši podlagi. Ab= solventi gozdarskih šol naj ne dajejo samo državi in večjim za^ sebnim gozdnim posestvom praktično in teoretično dobro izšo* lano logarsko pomožno osobje, temveč tudi našim kmetskim gozdnim posestvom dobre gozdarje, — Sinovom naših kmetskih posestev se mor-a torej dati možnost si iz gozdarstva pridobiti tisto strokovno znanje, ki ga rabijo za racijonelno samostojno vodstvo svojih gozdnih kmetij. Ta slučaj je posebno za gozdnoposestne razmere v Sloveniji velike važnosti. Število gozdarskih šol in njenih gojencev mora biti omejeno in odvisno deloma od števila logarskega osobja, ki se ga rabi v javni in zasebni gozdarski službi, deloma od števila obstoječih |