DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1922 str. 19 <-- 19 --> PDF |
Pitanje izobrazbe lugarskog i tehničko pomoćnog osoblja. 727 Dotičnim, ki imajo več izobrazbe, kot jo cit. naredba zahteva, je ta pri izvrševanju službenega poklica večinoma prav prišla. Sicer pa si je težko misliti, da bi mogel kdo doseči za polaganje izpita predpisano 18. leto, ako se po dovršeni ljudski šoli ni še dalje šolal. Mogel se je tačas ukvarjati le z drugimi — negozdar* skimi — službami, kar pozneje posamezniku v gozdarskem po* klicu ni bilo vselej v prid. V državni službi nameščeni gozdarji in okrajni gozdarji so bili v bivši Avstriji uvrščeni v kategorijo poduradnikov. Mini* strstvo za gozde in rudnike v Beogradu pa jim je priznalo z na? redbo z dne 2. oktobra 1919. uvrstitev v čin uradnikov in sicer kategorije E splošne službene pragmatike, po prebitih 12 oziroma 15 letih službovanja. (Podrobnosti glej v cit. naredbi, razglašeni v Uradnem listu za Slovenijo štev. 161., pod opr. štev 705 de 1919.). Službeni delokrog gozdarskega tehn.*pomožnega osebja je predpisan v posebnih instrukcijah, na novo izdanih za gozdarje na državnih posestvih leta 1909., za okrajne gozdarje pa 1. XI. 1895., drž. avstr. zak. štev. 165. (Vsebine teh instrukcij zaradi njih obširnosti ne kaže v tem članku prijavljati). Ker v področju sedanje Slovenije ni nobene gozdarske šole in ker obstoja namen, da se za gozdarsko tehn.*pomožno osebje v kraljevini otvorijo šole z edinstveni m učnim načrtom, treba je premotriti, kakšno teoretično in strokovno izobrazbo kaže odslej zahtevati od naraščaja za državno službo. Ob enem pa bo upoštevati, da je tudi skrbeti za naraščaj tehn.*pomožnega osebja v velegozdih zasebnih posestnikov, kakor tudi za iz* obrazbo sinov premožnejših kmetskih, srednjih gozdnih posest* nikov, kateri bodo po šoli ostali doma na lastnem posestvu. Po mojem mnenju načrt, ki ga g. ing. Urbas prijavlja na strani 661 »Šum. lista« za prilike v Sloveniji in morda tudi po nekaterih drugih pokrajinah, ni povsem prikladen. Po Urbasovem načrtu bi se zahtevala za sprejem v dveletno šolo dovršena 6raz* redna ljudska šola in starost 16—24 let. Opozarjam, da 6razredne ljudske šole najbrž povsod ne obstojajo; večinoma imamo le 4 do 5razredne. Kdor je torej dovršil ljudsko šolo, dosegel je starost 10—12 let. Vsiljuje se nam vprašanje, kaj naj počne potem do 16., ozir. do 24. leta? Tako pičla predizobrazba pa skoro ne bo zadoščala za pre* bavo učnih predmetov v gozdarski šoli, niti ne v splošnem ako pomislimo, da se ima izobrazba teh.*pom. osebja prilagoditi odnošajem, ki so v naši državi precej raznolični. Omenjam le, da to osebje ne bo nameščeno le po državnih posestvih, temveč da bo imelo tudi priliko, da manjša, do 800 in nekaj več hektarov pač pa v zasebno, kjer dotični, ki so položili izpit za samostalno vodstvo gozd* nega gospodarstva, služijo kot upravitelji večjih gozdov. (Trditev v tretjem odstavku članka na strani 651. »Šum. lista« je pogrešna!). 2 |