DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 1/1923 str. 7     <-- 7 -->        PDF

Tisa in njena nahajališća v Sloveniji. 5


Rast v visino je raznolična. Povprečno znaša na leto le po
nekoliko centimetrov. Zato vidimo drevesa stara po več stoletij,
ki nišo višja kot 9 do 18 metrov.


Ker nam tisa zaradi počasne rasti proizvaja le malo lesa,
nima velikega pomena za gozdno gospodarstvo. Iz njenega ela=
stičnega lesa so izdelovali svojedobno loke, ko še nišo poznaj
smodnika. Zelo priljubljene so bile pipe za sode, napravljene iz
tisinega lesa. V vinskih kleteh na Krasu, v Vipavski dolini in v
Istri se nahajajo še danes starinske debele pipe, čepi, kladiva in
škafi iz trpežnega tisinega lesa. Ker pa so tisin les v večjih mno*
žinah težko dobivali, izpodrinil ga je hruškin, jablanin, macesnov
in cemprinov (limbov) les, ki je — poleg raznih kovin — tuđi
sposoben za pipe. Manjše množine tisinega lesa porabljajo rez*
barji za gumbe, šatulje, obročke, ročaje za dežnike in palice, ša*
hove igre itd. Tisa daje lepe furnirje. S crno luženim tisinim
lesom se da imitirati ebenovina,


Tisovino porabljajo čestokrat izdelovalci godal. Pri glaso=
virjih se izdelujejo iz tega lesa crne tipke, pri godalih vratovi,
oziroma njih nakladki, pri citrah tipalne deščice, pri boljših flav*
tah in klarinetih gorenji konec.


Svojčas so veliko tisinega lesa porabili za škodlje. Scholl«
mayer^Lichtenberg pripoveduje, da je bila cerkev v Prezidu po*
krita do leta 1887. s tisinimi škodljami.


Dandanes tuđi mnogo tega lesa porabijo lovci, ki radi na
tablice od tisinega lesa pritrjujejo lovske trofeje.


#


* *


V Sloveniji nastopa tisa po nekaterih gozdih bodisi v posas
meznih komadih, bodisi v skupinah. Značilne so krajevne ozna*
čbe in imena, kot na pr.: Tisovec, Tisov vrh, Ivanje selo, Ivan*
šica (proizvajati od besede »iva«, kar pomeni tisa). Sicer pa je
mnogo tis najti po parkih in vrtovih, posebno pri starejših gras
ščinah.


Na Gorenjskem nastopa tisa pogostokrat v gozdih severe
nega pobočja med Mojstrano in Martuljekom, na levem bregu
Belice, v Krmi, Vratih, na zahodnem pobočju Mežaklje nad Moj*
strano in v »Jerebikovcu«, v dolini Radolne v krajih »Vrh« in
*>Bratova peč«. V Bohinju jo je najti na severnem pobočju Lisca,
v skupinah pa na severnem pobočjti Rudnice in v dolini potoka
Ribnice nad Srednjo vasjo in na zapadnem pobočju Jelovice nad
Sotesko. Nahaja se dalje na zahodnem pobočju Doberče ter na
Begunjčici, na severni strani Jelovice v krajih »Kobovt« in »Kros
parska gora«.


Na vrtu državnega gozdnega oskrbništva v Zagoricah pri
Bledu se nahaja 4 m visoka tisa s premerom 24 cm, merjenim v
prsni visini.