DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1923 str. 33 <-- 33 --> PDF |
K OTguiiizaciji ohlustcv /a agrarne operacije itd. 97 torej samoupravne (jblasti ter potrebnega števila sti´okovnjakoA´. Zakonita pocU !aga tej instituciji so: i. državni okvirni zakon z dne 7. junija 1883, drž. .... št. 94, o- ra?;de]hi skupnih zemljišč in o uredbj pravic glede njih, uživanja in upravljanja. 2. državni okvirni zakon . dne 7. junija 1883, št. 92, o zložhi poljcdcLskili zemljišč. 3. državni okvirni zakon z dne 7. junija 1883, št. 93, O´ čiščenju tujih cnklav in arondacij gozchiih zemljišč. 4. ministrska naredba z dne 5. julija 1886, drž. zak. št. 108, O´ sestavi in ustroju ministrske komisije za agrarne operacije v poljedelskem ministrstvu. 5. deželni zakoni, iz;dani na podlagi zakona po 1. in sicer: a) za bivšo Kranjsko´ z dne 26. okt. 1887, dež. zak. št 2 iz leta 1888, b) za bivšo Štajersko z dne 26. maja 1909, staj., dež. zak. .št. 44, z vsemi izvršilnimi naredbami in ukazi ter novelami. 6. deželni zakoni, izdani na podlagi zakona pod 2. in sicer: . a) za bivšo Kranjsko z chie 7. okt. 1900 št. 28, kranj, dež. zak. b) za bivšo Štajersko z dne 26. maja 1909, št. 45, staj. dež. zak, z vsemi izvršilnimi narcds bami in ukazi ter novelami. 7. deželni zakoni, izdani na podlagi zakona pod 3. z dne 26. maja 1909", staj. dež. zak. št. 46. ´ 8. deželni zakoni o varstvu planin in pospeševanju planšarstva za bivšo Kranjsko z dne 26. maja 1908, št. 18, za bivšo Štajersko z dne 7. sept. št. 69. 9. deželni zakoni o novi uredbi in odkupu služnostnih pravic, urejenih v postopanju po ces. patentu z dne 5. jul. 1853, dež. zak. št. 130 in sicer: a) za Kranjsko z dne 21. maja 1911, št. 2/1912, kranj. dež. zak. h) za Šta^ jersko z dne 16. sept. 1909 staj. dež. zak. št. 29. Koroških zakonov ne navajam* ker so do malega enaki štajerskim. Ni tu mesta za raziskavanje, v ,koliko so ti zakoni potrebni reforme, po^ sebiio z ozirom na nove državno^pravne odnošaje. Eno- je gotovo, da so ti za:= koni potrebni, da se jih je ljudstvo opi-ijelo in da čimdalje bolj zahteva njih to-čno in hitro izvrševanje. To bo mogoče le z institucijo, ki ji je z a s i g u r a n a g/ o t o .^a gibljiv o´s t i n p oseb n o za sodno k o m^ p e t e n C o, ki jo ima, tudi samostojnost in neodvisno s t. Treba bo torej v Sloveniji obdržati to organizacijo agrarnih oblasti, brezdvomno pa pridejo tudi druge pokrajine z razvojem svojih agrarnih odnošajev prej ali slej do tega, da bodo zahtevale slično- njih reševanje. Iz zgoraj naštetih poslov je razvidno, da imajo.isti trajen značaj, dočim ima agrarna reforma bolj prehoden pomen. Radi def´nitivne določitve in izvršitve bodočih zakonov,, ki bodo morali kmalu fiksirati ali lastnino ali nadaljni zakup dosedanjih v zakup danih zem= IjišČ, nadalje radi provedbe agrar, reformnega zakona, (o določitvi končnega maksima in .postavitvi tudi malih posestev pod udar agrarne reforme, ako, žive lastniki stalno v inozemstvu) pa bo ta prehodni pomen agrarne reforme trajal še nekaj let Vendar pa kljub tem- in drugim okolščinam, ki oaiemogočujejo likvidacijo agrarne reforme tekom par mesecev, iiima ta trajnega značaja. Utemeljeno in upravičeno je tedaj, da se priključijo posli agrarne reforme ko= misiji za agrarne operacije. S tem se ne ugodi samo sedanji zahteAi po znižanju Ste\´ila uradništva, marveč se obe instituciji, ki imata pogostoma skupne posle, |