DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 2/1923 str. 34 <-- 34 --> PDF |
98 K organizaciji, obiastcv za agrarne operacije itd. tudi medsebojno popolnite. Agrarne operacije, ki obstojajo že desetletja, raz^ polagajo z izvežbanlm in izkušenim tehničnim, posebno zemljemerski/n oseh. jem, ki bo agrarni reformi nujno potrebno, kadar se pristopi k dejanski delitvi veleposestev. Vsled pomanjkanja tehnie, osobja (geometrov) je vsa dosedanja ´izvršitev zakupodaje ničvredna ter je razmejitev v zakup da^ih pareei nujno potreba. Vsled sedanjega tega nevzdržnega stanja vlada največja nes´.gurnovst pri agrarno reformnih zakupnikih glede bodočnosti ter se vsled tega zemlja slabo obdeluje in so mejni prepiri na dnevnem redu. Kot tretja institucija prihaja v poštev takozvana d ež e In a komisij a za promet z zemljišči, ustanovljena s ees. naredbo z dne 9. avgusta 1915, drz. zak. st 234. Ta komisija je med, vojno in po njej obvarovala marših katero kmečko domačijo pred razkosanjem in propadom, ker je zabranjevala vsako spekulativno pokupovanje kmečke zemlje raz vidik obranitve krepkega kmečkega stanu. Ustanova je v bistvu dobra in koristna, seveda bo treba njeno pravno podlago prilagoditi sedanjim razmeram, deloma pa morda tudi razviti na podlagi dosedanjih izkustev. Avstrijska republika je, uvidevši važnost tega vprašanja, pospešila zakonito njegovo ureditev in uvedla že leta 1919. tako^ zvani »Wiederbesiediungsgesetz«, ki je le znatno razširjenje naredbe iz L 1915. Spojite\^ oblastev za agrarno reformo, agrarne operacije in promet s kme^ tijskimi zemljišči si mislim na tale način: Okrožni agrarni urad bi se združil z uradom krajnega komisarja za agrarske operacije in to tako, da prevzame slednji ime prA^ega, ki bi so glasilo Okrožni agrarni urad Ljubljana oziroma Maribor. Okrožni agrarni urad t.^ori prvo stopnjo. Njegovo kompetenco bi bilo napram sedanjemu stanju nekoliko razširiti, posebnO´ tudi glede zakonov, ki tvorijo podlago sedanjih agrarnih operacij. Druga instanca bi bila Agrarna komisija, obstoječa iz velikega župana ali njegovega namestnika kot predsednika, dotičnega referenta, članov sodnikov, zastopnikov samoupravne oblasti ter kmetijskih in gozdarskih stro* kovnjakov. Sem namreč mnenja, da bi bilo tudi agrarno^reformna vprašanja bolje re^ sevati v mešanih komisijah nego prepuščati odločevanje eni sami osebi. Seveda bi bilo treba posle deliti ter končno označiti .^.., katerih reševanje bi bilo pri* držano plenumu komisije. Splošnoupravne posle pa in rešitve manjše važnosti bi izvrševal šef agrarnopravnega (>delenja pri oblastni upravi (velikem županu) ali njegov namestnik, ki bi bil obenem referent v agrarni komisiji. Tretja instanca bi bilo Ministrstvo poljoprivrede odnosno ministrska agrarna komisija, ki bi se imela ustanoviti pri ministrstvu poljoprivrede* analogno agrar^s nim komisijam v oblastih. Pripominjam še, da bi bilo umestno in v interesu dobrega uradovanja za* htevati, da morata imeti šef agrarno pravnega odeljenja in njegov namestnik eden sodno, drugi politično^upravno usposobljenost oziroma obratno. Enako kvalifikacijo bi bilo zahtevati od načelnika okrožnega agrarnega urada odnosno od njegovega namestnika. Z razvitkom in razširjenjem naše agrarne zakonodaje´ prevzeli bi ti uradi izvrševanje bodočih političnih zakonov kakot zakona o obdelovanju zemlje, ..^ kona o obmejitvi zemljišč, zakona o zatiranju škodljivcev itd.« |