DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 10/1923 str. 24 <-- 24 --> PDF |
594 Gradišnica ali Vražja jama pri Logatcu v Sloveniji. se teh 20 sekund ne srne vseh upoštevati za izračunanje globo* čine tega prepada. Za takšen račun je merodajen samo čas, ki traja od prostega padca do prvega udarca kamenja v globočini jame. Poznejše ropotanje, ki ga je sicer tuđi dobro slišati iz brezdna, pa je od drobcev tega kamenja, ki padajo po nadaljni strmini prepada navzdol. Prvi udarec v brezdno vrženega kamenja se sliši po preteku 4!/2 sekund; torej rabi kamen za prosti pad v jamo izvestni del tega števila sekund in ostali del teh sekund rabi pa zvok udarca iz globočine nazaj. Če rabi prosti pad x, in zvok za isto pot nazaj y sekund, potem je x + y = 4-5 sekund. Pot prostega pada je p = —-— = 4-9 x2; ista pot zvoka nazaj je p = 333 y, oziroma je p = 333 (4-5 —x); torej je 4-9 x2 = 1498-5 —333 x; nadalje je x2 + 67*96 x = 305-816 in x = 4-236 sekund, oziroma p = 88 m, kot globočina prvega dela brezdna. Globočina drugega dela tega brezdna se ne more na sličen način ugotoviti. Po ropotanju de= belih drobcev kamenja pa kaže ta del prepada še nadalje več kot 100 m globočine. Vsakemu, ki je obiskal Gradišnico, ostane podoba tega grozovitega prepada v stalnem spominu. Več kot 35 do 40 m premera ima skoraj okrogli gornji rob Gradišnice. — Poleg tega prepada stojeće debele jelke so zavarovane po naravi sami, ker se jih ne upa nikdo posekati. Marsikatera stebla pose* kanih jelk so zdrsnila v globočino tega prepada. Skaloviti rob Gradišnice je tako razpokan, da je res prav nevarno na kraj skalovja stopiti radi pogleda v globočino. Edino ob jugozapadnem robu je prilika, v zaščiti leskovega grmovja pogledati na severno in vzhodno stenje, oziroma na skalovito dno tega prepada. Od tam je tuđi mogoče, globočino prvega dela Gradišnice z direktnim merjenjem ugotoviti, in sicer s pomočjo na vrvi privezanega, dosti težkega kamena. Na ta način se je dognala globočina 85 m, ker se je ta kamen blizu dna na skalovju vsakikrat ustavil. Prvi pogled v globočino Gradišnice napravi tuđi na razisko« valca — z ozirom na razpokano stenje od roba navzdol do dna prepada, nadalje vsled široke in prav visoke votline pod severno sténo, v kateri se nahajajo velike razpokline plastij apnenca — utis, da je tukaj zelo nevarno raziskovati podzemeljske razmere in da je potreben poseben nacrt za nameravano delo v jami. Prej ko slej ni bilo v Gradišnici nobenega strokovnjaka, da bi bil podzemeljske prilike in neprilike kolikor toliko preiskal in popisal. Edina pripomba glede prvega poskusa za preiskovanje tega prepada se nahaja v zgoraj omenjeni knjigi dr. Adolfa Schmidla,1 kjer naziva Gradišnico »Vražjo jamo«. 1 Die Grotten und Höhlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas, Wien 1854, pag. 159. |