DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 10/1923 str. 31 <-- 31 --> PDF |
Gradišnica ali Vražja jama pri Logatcu v Sloveniji. držijo takšne debele plasti triadičnega apnenca v stenju te več kot 25—30 m visoke galerije in tvorijo njeni različni oboki stropa. Na stropu in stenju te galerije se nahaja prav malo kapni* kov. Takšne tvorbe so sploh prav redke v jamah pod triadičnim apnencem. Posebni vzrok temu pa je tukaj, da vleče iz globočine tega prepada vedno skoraj mrzel prepih navzgor, tako da je imel jamski zrak povsod le 6% stopinj C, oziroma 95% mokrote. Velika je bila razlika med temperaturo; okoli Gradišnice na solncu 32° C in v prepadu komaj 7° C. Vzlic temu nismo pri našem napornem delu v jami čutili te razlike. Končno smo došli iz te strme galerije ob levi strani stenja na malo ravnino velikanske dvorane. Naše jamske svetilke nišo zadostovale tukaj za potrebno razsvetljavo. S pomočjo magnezijeve luči smo pa dosegli popolen razgled. Skoraj 50 m dolga, več kot 25 m široka in do 40 m visoka dvorana je torej zahtevala nekoliko časa za raziskovanje. Ob vhodu v to dvorano leži mnogo kamenja in gramoza, ki je prišel sem po drči iz galerije. Nekoliko prav velikih kamenov, od stropa te dvorane odpadlih, stoji ali leži tu in tarn; vidijo se kakor spomeniki iz pradobe. Poleg male ravnine so tla v tej dvorani proti galeriji več ali manj nagnjena. Samo vzhodni kot dvorane kaže 24 m visoki nasip kamenja, ki se je od stenja in stropa dvorane odsulo. Ne= daleko od tega nasipa in blizu vzhodne stene te dvorane se nahaja skoraj 3 m2 obsegajoči prostor, na katerega neprene* homa pada od 25m visokega stropa premikajoči se curek stotero debelih kaplic prav mrzle (6° C) vode. Na tem prostoru in okoli njega ležijo čudne tvorbe posebne vrste stalagmitov, tako ime« novanih »jamskih biserov«, ki se vsled tega močnega kap» ljanja popolnoma bistre vode tuđi vedno premikajo na vse strani, vedno pod kapom in v plitvi vodi tam se nahajajočega bazena. Ta jamski vodopad se pa večinoma razprši dosti široko na okrog, tako da so tla več kot dva metra okoli tega bazena po naravi sami kakor betonirana. Razpršeni vodopad se nadalje pod ka* menjem in gramozom nižje ležeče galerije zopet nabira do ma* lega studenčka, ki se nadalje izliva v spodnjo globoko etažo Gradišnice. Glede zgoraj označenih »jamskih biserov« je še treba tukaj pripomniti, da imajo ti biseri popolnoma različno obliko, vzlic temu da so sploh enake tvorbe prav čudne krista* lizacije apnenca .Naraščajo, kakor je sedaj dognano, od svojega središča sferoidično. Dokler so v obliki malega graha se premi* kajo dosti hitro pod vodokapom v svojem´ bazenu, ter so tako gladki, da bi ne bilo mogoče, jih bolje ogladiti na drug način. Ako pa narastejo do večjega premera, se premikajo pod kapom le počasi od ene strani na drugo in pri tem premikanju bijejo |