DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 10 <-- 10 --> PDF |
640 Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. ... .. ........ ........ ...... y ..... .......... y ...... .. ...... .......... ........, a no ....... . no .......... ..... .. .. ..... ........ ........ .............. . ..........., ........ .. .. .......... ...... ......... ........ ..... .......... .... .. ............ .... . ......., .... .. .. .. ..... ...... .. ........ ........ ...... ..... .. .. ...... ... ....... ..... .. ce .... .... ......, na .. ... ... ..... ... .... ........ .... ...., ........ .. ce ............ ........ . ... ... ......... ..... ........, ..... .. ce ....... . .... ......, ....... . ......, .... ..... .. ........ ...... y ...... ......... .... .. .... ..... ............ na .... . ......, ... .. ........ . ...... ......, .. ce .... .............. .... ........ ........ ...... a .. na ..... ..... .... ........ ........... ..... . ..... .. ..... ....... ....... .. .... ....... Stanovište .. Š. U. prema Zakonskom projektu o neposrednim porezima. Između ostalih privrednih institucija i udruženja pozvano je i J. Š. U. da dade svoje mišljenje o zak. projektu, koji kani unifi= cirati i regulisati sistem neposrednih poreza u našoj državi. Za taj predmet izabrala je glavna uprava četiri svoja člana (gg. dr. Nenadić, dr. Ugrenović, ing. Lenarčić i ing. Ružić). Prvi je izradio svoj referat g. ing. Lenarčić, ali njegovo stanovište nije usvojio ni uži odbor niti plenum glavne uprave naročito radi toga, što je u svom referatu položio važnost na one poreze, koji se šumarstva vrlo malo ili nimalo ne tiču, te se radi toga premalo bavio sa izrazito šum. porezima. Drugi član užeg odbora g. prof. dr. Nenadić ograničio se je u svojem referatu samo na zemljišni porez, a na druge se nije uopće osvrtao. Ostalim članovima užeg odbora povjerena je zadaća, ili da izmire oba stanovišta ili da izrade samostalan referat. Tu je za* daću preuzeo g. ing. Ružić, koji je obradio čitav predmet sa sta= novišta šumarstva, je osim zemljišnog obradio i druga dva pp= reza, koji se tiču šumarstva i šum. privrede. Glavna uprava J. Š. U. na svojoj sjednici u Skoplju usvojila je s nekim manjim izmjenama i dopunama stanovište g. ing. Ružica, čime je taj predmet konačno riješen. Radi osobite važnosti ovog predmeta donosimo sva tri refe* rata. Op. Ur. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 11 <-- 11 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. 641 Referat ing. Josipa Lenarčiča (Vrhnika). Jugosl. šum. udruženje pozvano je bilo od g. ministra financ, da iznosi svojo kritiko ozir. svoje predloge glede nacrta novega zakona »o neposrednim porezima«. Glavna uprava poverila je ožjemu odseku iz svoje srede na= logo, da prouči zakonski nacrt in o njem poroča. - Ožji odsek, baveč se s zakonskim nacrtom prišel je do sle* dečih zaključkov: 1. V svrho enakomerne razdelitve davčnih bremen na vse državljane kraljevine S.H.S. je neobhodno potrebno, da se sprej* me zakon, po katerem se ukinijo vsi dosedanji predpisi nepo* srednih davkov, ter vpeljejo novi predpisi sloneči na eni in isti zakonski podlagi obdačenja enakomerno za vse državljane. Kjer primanjkuje v državi temeljnih podlag za obdačenje, treba je iste ustvariti in sicer iz praktičnih razlogov najprej pro* vizorno, da se more enakomerno obdačenje takoj pričeti, pola* goma pa je te podlage premeniti v definitivne v svrho stalnosti obdačenja in možnosti, da se državljani akomodujejo državnim davkom, obenem pa tuđi autonomne korporacije prilagodijo dr* žavnim davkom bodisi v obliki naložitve gotovih procentnih do* klad na neposredne državne davke, bodisi na podlagi posebnih državnih preodkazov, s katerimi je kriti autonomne izdatke. 2. Obdačiti je le dohodek državljanov in to le v toliki meri, da more obvezanec plaćati njemu predpisani davek, ne da bi to plačilo izčrpalo toliki del dohodkov, da bi obvezancu ne pres ostalo nič ali pa premalo za njegov trud in vzdrževanje njega in rodbine, vsled česar bi se v obvezancu zamorilo vsako veselje do pozitivnega dela. — Preobila obdačba more roditi v obve* zancu mržnjo proti državi in hrepenenje si čim prej pomagati, da zapusti domačo državo in se za vedno preseli kam drugam, kjer mu je prilika dana, da si s svojim trudom kaj prisluži za zboljšanje svojega gospodarskega položaja in svojega socijalnega stališča. 3. Pri presoji dohodkov naj služi po možnosti objekt pri= vrede kot podlaga zaslužka, vsled česar naj bi bil osebni moment izločen, kajti sicer nastane nevzdržljiv položaj, ko se onega, ki si s svojim duševnim in telesnim delom na sličnem objektu trudi doseči večji gmotni uspeh, kaznuje za njegov izvanreden trud z višjim davkom v primeri z obdačenjem gospodarja na kvalita* tivno in kvantitativno istem objektu pa s slabejšim razumom manjšo pridnostjo in vstrajnostjo, torej tuđi z manjšim pozitiv* nim efektom. Pravilno je torej postopanje pri obdačenju zem* ljišča na podlagi obsega in kvalitete zemljišča ne oziraje se na osebne prilike gospodarja in na njegov gmotni uspeh, ker država obvezancu tuđi ne povraća zgube pri negativnem vspehu nje= govega gospodarstva. Tako pravilo obdačenja objekta moralo bi |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 14 <-- 14 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. obresti v hranilnicah naloženih kupnin (Kaufschillinge) donašali večje koristi nego so bili vspehi napornega dela. Po takem razmišljevanju priđe objektiven opazovalec do prepričanja, da (v Sloveniji) veljavni k. č. d. odgovarja tuđi ses danjim prilikam s tem, da izraza kakovost zemljišča. Stari dosedaj veljavni k. č. d. po prejšnjem pojasnilu ne more odgovarjati dejanskemu svoječasnemu prihodu za gospo* dar ja, istotako tuđi ne v zakonskem nacrtu predviđeni novi k. č. d. Četudi bi imele komisije ali cenilni odbori nalogo, na pod= 4agi splošnih gospodarskih odnošajev v letih 1919—1922 dognati sedanji dejanski prihod, one tej nalogi nikakor ne morejo biti kos, ker je naloga neizvedljiva. — Še tako vestno delo komisije ne more dognati nič drugega, nego le določiti razloček kakovosti (kvalitete), enega zemljišča proti drugemu. — Ta rezultat pa je že izražen po starem k. č. d. Po zakonskem nacrtu predviđena določitev sedanjega čistega prihoda sloni na dnevni vrednosti valute. Ker pa v skoro celem stoletju valuta v svoji vrednosti ni tolikanj varirala kakor v zad* njih 4 letih in isto tako cene na vseh poljih narodnega gospodar; stva, more biti rezultat nove preso je ali ugotovitve k. č. d. na podlagi uspehov in valute v letih 1919—22 le mnogo slabeji nego je stari. Čemu je toraj treba kompliciranega dela za slabejši rezultat? Če se hoče zemljišče brez ozira na gospodarja in njegove osebne prilike primerno obdačiti, se to prav lahko zgodi s po= ljubnim koeficijentom, s katerim je določiti na podlagi starega k. č. d. ono obdačenje, katero hoče finančna uprava za budžetno dobo uveljaviti, zlasti če se noče posluževati edinega stalnega merila zlate valute. Ako hoče finančna uprava ostati pri določeni stalni stopi (§40 — z 20 %) k. č. d., naj se priprosto pri vsakoletnem posveto* vanju državnega proračuna določi koeficijent, s katerim je po« množiti »stalno stopo« oziraje se na kurzno vrednost državne valute ob času proračunavanja, dokler ne dobimo stalne zlate državne valute. — S tem predlogom pa še nikakor ni izrečeno, da bi ta koeficijent moral točno odgovarjati relaciji sedanje krone proti bivši zlati kroni. Preračunavanje kronsko izraženega k. č. d. v dinarjih ozi* roma ukaz, da se ima krone čitati za dinarje, je le nepotrebna igrača, ker skušnja kaže, da že po enoletnem obstoju to čitanje ne zadostuje; ono provzroča le nepotrebno delo. § 25. zakonske osnove določa neko relacijo med starim in novim k. č. d., kojo ima določati fin. minister po jako komplici* rani formuli. — Čemu treba take komplicirane poti, ko se vendar po mnogo krajši poti priđe do zaželjenega rezultata, katerega hoče imeti g. fin. minister kakor prej navedeno. Znanstveno pra* |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 15 <-- 15 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. 645 vilnih ali pa gospodarsko pravilnih številk nikakor ni mogoče doseči, katere številke bi odgovarjale resničnemu dohodku ob= dačenega gospodarja. Vsled zakonito utemeljenega poinomočja fin. ministru, da le=ta določa relacijo po svoji previdnosti, prišel je v vso zadevo nek »nasilen akt«, koji na en mah podere vse delo komisiji, koja je vstvarjala nov kat. čisti donos. Tu spodaj sestavljena tabela (razpredelnica) kaže vspeh ob= dačenja po nacrtu novega zakona za vse v tem nacrtu predviđene obdačbe. Stari k. č. d. povzet je v tem primerljaju po katastru v kat. občini Vrhnika pri Ljubljani. Predvidelo se je, da bi novi k. č. d. odgovarjal popolnoma staremu, le z razločkom, da je vpoštevana nova sedaj veljavna valuta v povprečni vrednosti iz let 1919—1922, ki se je dejansko gibala okolo 1/50 stare zlate va= lute. Dejansko bi novi k. č. d. moral biti mnogo nižji vsled zmanj* šane kapacitete delovnih sil. V tabeli izraženi novi k. č. d. = 50 X stari k. č. d. Za določitev vrednosti zemljišča pomnožil se je novi k. č. d. 30 krat. Za dohodninski davek se je vzelo 10% k. č. d., za imovinski davek pa 1 % vrednosti. Za občinske, okrajne (srezke) in pokrajinske (oblastne) doklade vzelo se je 200 % zemlj. davka — z ozirom na to, da sedaj predpisujejo od 100—500 ćelo do 700 % zeml. davka. Vpoštevalo se ni dajatev od 5.—16. točke 4 uvoda. I. Poljoprivreda za 1 ha zemljišča: Novi k č. d. = CS Stari kat. čisti donos Vrednost = 30 X k. č. d. novi U3 U 50 X stari zlate krone v papirnatih kronah > V sedanjih kronah G O CQ vrti njive vrti njive vrti njive travniki I. 4532 45-18 59-08 2266 2259 2954 67.800 67.770 88.620 II. 43-50 34-70 43-43 2175 1735 2171 66.250 52.050 65130 III. 25-22 29-52 1261 1475 37.820 44.250 IV. 16-49 23-51 824 1175 24.720 35.250 V. 13-23 16-51 661 825 21.830 24.750 II. Obdačenje poljoprivrednega zemljišča za 1 ha v sedanji valuti (krone): |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 16 <-- 16 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. Zemlj. davek Dohodn. davek Razne doklade Imovinski = 20 »/o k. č. d. = 10 »,´o k. č. d. = 200°/o zemlj. davek Skupa i .. (novega) (novega) davka = 1 % > ´. ´. Č > > > ´c > ´c> 0 X ic > « > > ´5* > "S > > I. 455 452 591 226 226 295 906 904 1182 678 678 886 2263 2261 2954 II. 435 347 434 217 173 217 870 694 868 662 520 651 2184 1734 2170 III. 252 295 126 147 504 590 378 442 1460 1474 IV. 165 235 82 117 330 470 247 352 815 1174 V. 132 165 66 82 264 330 218 247 680 824 Iz tabel I. in II. je razvidno, da pri obdačenju, kakoršno je zamišljeno v zakonskem nacrtu in kakor se popolnuje v dejans skem življenju v nacrtu predviđeni davki pogoltnejo ves kat. čisti donos, če tuđi se ne vpošteva onih dajatev, ki tuđi težijo davčnega obvezanca. Kdor more pod takimi pogoji v obče še obratovati? Če bi finančna uprava obstojala na označenem stas lišču, si spodmakne to stališče in se pogrezne v prepad. Razmotrivanja nanašajoča se na poljoprivredno zemljišče veljajo z malimi premembami tuđi za gozde. Dejstvo obstoji, da se gozdna zemljišna renta v svoji vred= nosti ni dvignila. En ha gozdne zemlje poprečno ne donaša večje lesne mase nego nekdaj. Edino kar se menja je to, da so v Slo* veniji n. pr. gozdi po večini spremenili svojo obliko s tem, da so prešli v znatno preveliki meri iz listnatih gozdov v iglaste. Rado se zaide v domnevanje, da donašajo gozdi sedaj mnogo večje dobičke kot nekdaj, zlasti pred vojno. Res je, da ima iz prejšnjih dob v gozdih nakopičena lesna masa danes v številkah slabe valute izraženo večjo vrednost nego jo je imela v številkah zlatih kron. Če se pa reducira sedanja kronska vrednost na zlate krone, priđe se do zaključka, da je sedanja vrednost 1 m3 lesne mase v gozdu manjša nego je bila pred vojno. Nikjer ni rezultat gospodarstva tako odvisen od krajevnih prilik kakor v šumskem gospodarstvu. Opraviti imamo z ogrom* nimi masami, katerih ni mogoče izkoristiti na lici mesta. Vse polno zlasti kmečkih gozdov je vsled pomanjkanja dovoznih potov skoro nepristopnih. Najlepši les gnije na lici mesta. Le kjer je večji kompleks v rokah enega lastnika, je istemu možnost dana, zgraditi si potrebna prometna sredstva in izkoriščati šum= ske lesne mase. — Res je dalje, da se je svoj čas presojalo do« hodke iz gozdov iz stališča, da se tam pridelava le drva za kurivo in se je temu nazoru prilagodil katastr. čisti donos. Vsled zgra* jenja državnih prometnih sredstev se je izkoriščanje gozdov zboljšalo, ker se ne izrablja lesna masa le za kurivo, marveč v |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 17 <-- 17 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. 647 naprednih krajih za gradjevino v obliki žaganega in tesanega lesa. — Stroški izkoriščanja so sicer večji, zato je pa tuđi pro dajna cena postala v svoji absolutni vrednosti večja. V tem po* gledu more biti opravičen dvig šumskega kat. čistega dohodka iz stare dobe za nekoliko procentov, ravnaje se po krajevnih raz« merah, kar bi se moglo izvesti brez posebnih velikih stroškov po šumskih strokovnjakih. V zakonskem nacrtu predviđena komisija bi vsled navede« nih razmotrivanj tuđi morda prišla do nekoliko večjega k. č. d. Uspeh bi bil pa po gorenji krajši poti itak lažje dosegljiv. Ker za vpoštevanje ali nevpoštevanje prometnih sredstev zakonski nacrt ničesar ne predvideva in se tuđi ne sklicuje na to, kako hoče v posebnem pravilniku država dati napotilo cenilni komisiji — se ta okolščina v sledeči tabeli ni vpoštevala. Za presojo vrednosti šumskega zemljišča v svrho obdačenja v smislu nacrta zakona možna so mnoga pota. — Prva pot je ta, da se kapitalizuje kot čisti donos n. pr. z 30 kratnim pomno* ženjem toraj vrednost = 30Xkčd. Druga pot je ta, da se lm3 letnega prirastka oceni z faktorjem 100, ali 200, ali slično. Če se vzame letni prirastek lesne mase na 1 ha n. pr. za I. razred 2.5 m3 znaša letni dohodek 2.5X100, ali 2.5X200 itd., kar bi bilo odvisno od krajevnih prometnih prilik. Nov katasterski prihod bi znašal n. pr. za I. razred K 6.25X50 = K 312.50 in vrednost 312.5 X30 = K 9375 = ali pa 2.5X100X30 = K 7500 ali 2.5X200X30 = K 15.000. Pri odmeri nameravanega imovinskega davka bi se imela vpoštevati ena ali druga metoda računanja, kar bi moral določati poseben pravilnik. Razun letnega prirastka pa stoji v šumi tuđi še ona lesna masa, koja izhaja iz prihrankov prirastkov prejšnjih dob. Tako lesno maso predviđena tabela za I. vrsto bonitete z 250 m3 na 1 ha gozda srednje starosti in srednje gostote. — Če se to maso oceni z K 100 za 1 m3 znaša vrednost 250X100 = K 25000. Če se oceni z K 200 za 1 m3 znaša vrednost 250X200 = K 50.000. Glede te mase zakon ničesar ne omenja. Lahko je toraj mo* goče, da se za obdačenje imovine vzame 1% od K 25.000 = K 250 ali 1% od K 50.000 = K 500, ali kako drugo poljubno oceno lesne mase, kar bi bilo v rokah onih odborov, katere nacrt predvideva. V tabeli so se vpoštevale n i ž j e vrednosti za obdačenje. Iz navedenih dejstev je razvideti, da stoji obvezanec pred ono negotovostjo, da mu zakon ne daje nikake sigurnosti glede obdačitve in je torej izročen na milost in nemilost komisijam ali administrativnim organom. — Podlage nanašajoče se na določitev vrednosti pa menjajo vsak hip po lastnikovih gospodarskih ukre* pih. Cenitvene komisije bi morale neprestano voditi evidenco o šumski imovini. Tako obdačenje dejansko niti ni izpeljivo. Ta« bela kaže razun tega efekt, da obdačba že pri delnem vpoštevanju vsih doklad izčrpa ne le ves kčd. — Ona se dvigne še zdatno preko mogoče naravne meje kat. čist. donosa. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 18 <-- 18 --> PDF |
648 Stanovišts J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. V tabeli se je računalo tako kakor pri poljoprivredi s tem, da znašajo autonomni davki in doklade tako kakor došle j po* prečno 200% zemlj. davka. Ni se oziralo na one dajatve, ki so bile omenjene v pripoms bah glede davka na poljoprivredno zemljišče. Pri večjih šum= skih kompleksih, ki spadajo pod agrarno reformo (taki so že v Sloveniji pri 125 ha gozdne površine), se pridruži k vsem drugim davkom še prinos 5% za agrarno reformo od bruttozneska za prodano šumsko tvarino, koja dajatev se praktikuje tako, da se pri prodaji na steblu računa 5% od stojeće masne vrednosti; v slučaju daljne podelave lesne mase v prodajno obliko se teh 5% raztegne na vse privredne stroške za posekanje, pripravljanje, prevoz, pretvorenje v deske in druge final-produkte in konečno še na železniške in prehodne stroške čez državno mejo, kar lahko poviša prvotnih 5% na 30% in več vrednosti stojećega drevja. Ker stojijo veliki šumski kompleksi pod sekvestri agr. re= forme, so lastniki teh kompleksov že sedaj brez vsake odškod«* nine razlaščeni. III. Obdačenje gozda 1 ha li Kat. č. Imov. S > Vrednost Davki Zaloga (u g davek donos 8 i .2 h "a o "s o 0 o o J3 | >d 0 M C 0 i i c II > i I s 1 T3 a 0 1 en "S 0 C C w> 0O o ´5 Ë 0 O Q C N Y« -a o o-CL jjj C V 13 a P N 0 o m i « S I ´3 p X. > e s 0 I 6´25 3125 9375 2-5 250 7500 500 15.000 62-5 312 125 0 250 25.000 93-7 250 562-4 II 487 243-5 7305 2*0 200 6000 400 12.000 48-7 24-4 97-4 200 20.000 73-0 200 443*5 III 1-91 95-5 2868 1-5 150 4500 300 9.000 191 9-5 38-2 150 15.000 28*6 150 45-4 IV 1-31 65-5 1965 0*7 70 2100 140 4.200 131 6-5 26-2 70 7.000 19´6 70 135-4 Iz tabele je razvidno, da presega obdačenje z ozirom na dohod. davek, 200% doklad in imovinski davek kakor je v za= konskem nacrtu zasnovan, ves kot čisti donos in se dvigne na 180, 182, 257 in 207% kčd. Jasno je, da obdačenje v zacrtani obliki ni izpeljivo. Vrednost šume bi postala pri takih obdačitvah ne le iluzorna, marveč poleg tega še veliko breme lastniku. P r e d 1 o g : Za določitev zemljiškega davka naj ostane ne* dotaknjen stari katast. čisti donos (kčd.) tam kjer obstoji. V po* |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 19 <-- 19 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. 649 krajinah, kjer kčd doslej še ni bil vpeljan, naj se zemljiške in gospodarske prilike primerjajo z onimi prejšnje skupine in usta* novi istotak kčd. po približnji kvaliteti zemljišča oziroma po splošnih gospodarskih odnošajih. Ker so se prilike za šumarstvo v teku časa premenile v tem smislu, da je danes pridelovanje građevine pretežna zadača šum* skega gospodarstva, medtem ko je bilo prej le vzgajanje drv za kurivo, naj se koeficijent za določitev obdačilne podlage ob uporabi starega kčd. zviša za nekoliko procentov (največ 10%) proti onemu, veljavnem za poljoprivredo. Dalje naj se vpošteva, da pri visokem koeficijentu zemljiško gospodarstvo ne prenese poleg zemljarine še 3—4 kratnega obda* čenja istega predmeta, namreč porez na prihode, na imovino, ev. kučarino ter rentnino od zakupodaje ter prireze za občinske sreske, oblastvene in event. ministerijalne (agr. ref.) potrebe. Če naj za »prireze« ostane kaj obdačljive tvarine mora biti napo* minani koeficijent tako nizek, da doseže državna zernljarina s pripadci in prirezi le toliki del čistega prihoda, da se v obče more še rentirati gospodarenje na zemljiščih, ker bi bil lastnik sicer prisiljen si pridržati le toliko, kolikor neobhodno potre* buje za prehrano samega sebe in rodbino, vse drugo pa odprodati čimprej. Nadaljevanje referata neoficijelni del. 2. Kučarina (Davek od zgradb). Ni oporekati, da je v obče najemniščina prejeta od zgradb prava podlaga obdačenju, je pa oporekati dejstvu, da se po na* crtu zakona obdačijo predmeti, ki nišo iznajmljeni, ki torej ne donašajo nikakih dohodkov; k večjem donašajo posredne do* hodke za omogočenje poljoprivrede šumskega gospodarstva ali podjetništva v obče, kateri predmeti pa morajo imeti potrebne zgradbe, da morejo donašati prihode. Indirektno so torej zgrad* be v obdačenem kčd. prizadete. V sedanji dobi stanovanjski zne* ski nikakor ne odgovarjajo predpogoju zgradbe, da bi ti zneski obrestovali in amortizovali investirano glavnico po skromnih procentih. Gradbeni in vzdrževalni stroški so šli vzporedno s zmanjšanjem vrednosti državne valute. Stanarine so ostale za* konito nepremične, le majhne olajšave se v najnovejši dobi do* voljujejo. Vsakdo ve, da vzdrževanje zgradb mnogokrat presega brutto dohodek zlasti na deželi, kjer so bile od nekdaj najem* ščine prenizke. J. Š. U. je interesirano na obdačenju onih zgradb, koje so namenjene za stanovanja gospodar ja in njegovih uradnikov (či* novnikov) ter delavskih hiš, od katerih so hišno razrednemu davku podvržene le zgradbe, ki ne presegajo 5 za stanovanje sposobnih oddeljenj. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 20 <-- 20 --> PDF |
650 Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. V zakonskem nacrtu predviđeno je, da se smejo računati za popravke v mestih in trgih 25%, v selih pa 30% od dejanske ali namišljene brutto najemščine. Ker je najemščina zakonito omejena, stroški pa ne, nima določilo 25 ozir. 30% nikake prak* tične veljave. — Ker dalje plaćani najemninski davek in ž njim združene doklade ne tvorijo odbitne postavke, je jasno da se ona olajšava 25%—30% na popravkih z drugimi okoliščinami po* polnoma kompenzira in da priđe pri presoji efekta kučarine polna brutto najemščina do svoje veljave. Zgradbe, ki ne donašajo najemnin, nikakor nišo pridobitni objekti, marveč so le neizbegljivo breme za gospodarja, ki jih mora proti svoji volji vzdrževati, če hoče obratovati bodisi v poljoprivredi, šumarstvu, ali obrtu oziroma trgovini. Ker se brezplačna stanovanja uslužbencev računajo v njegov prihod in obdačijo z osebno dohodnino, katero mora gospodar prevzeti na svoje breme, ker drugače službenec ne ostane v službi, je gospodar neiznajmljenih zgradb dvakrat obdačen. Z ozirom na navedene okoliščine je sestavljena tabela na podlagi utemeljevanja, da priđe le polna dejanska najemnina in polna namišljena najemnina v pretres in zaračunanje. Kučarina služi dalje za podlago »prireza« ali doklad za auto* nomne izdatke, ki znašajo poprečno 200 % po selih. Morda v mestih nekoliko manj; tu pa se pridružijo druge doklade, katere opravičujejo postavko 200 % tuđi za mesta. Skupni efekt kučarine je toraj sledeči: 1. Od brutto najemnine, hišno najemni davek . . .2. Od brutto najemnine, osebno dohodninski davek .3. Od brutto najemnine, občinske, srezke, pokrajinske doklade 200 % od najemninskega davka .. .4. Od brutto najemnine, imovinski davek 1 % pri kapi* talizovanju brutto rente s 3 % 30 % 10 % 60 % 30 % skupaj . . . 130 % Izključeno je, da bi pri porezki stopi 30 % in predvidenimi drugimi porezi in prirezi mogel kdo vzdrževati svoje zgradbe. Da se gospodar odtegne prehudemu obdačenju, bode moral spra* viti svoje zgradbe v neporaben stan. Predlog: Če naj ostane pri obdačenju zgradb »porezka stopa« 30 %, morajo odpasti določila § 47. točka b in vsi prirezi. 3. Rentni in obrestni davek. V zakonski osnovi je vpeljan nov davek na rente, ki zadene tuđi zemljišče, služeče poljoprivredi, v slučaju če zakupnina za zemljišče presega 2 kratni kat. čisti donos. Ker je po zakonu zem* ljišče glasom dotične tabele II. polno izčrpano z zemljarino in prirezi in ker osebna dohodnina pobere pomnožena z invalidnim |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 21 <-- 21 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. 651 davkom tuđi eventualni preostanek dohodka, ni prave opravičbe obteženiu predvidenemu pod članom 77. točka 7. Predlog: Pri rentnem davku naj se crta § 77. točka 7. 4. Davek napodjetja (industrija, trgovina etc.). Ta davek se bistveno razlikuje od dosedanje oblike, ki je slonela na kapaciteti delazmožnosti zasnovanega podjetja. Doslej je bil to davek na objekt, po osnovi zakona se pa spreminja na davek na subjekt, kakor je to pri osebno dohodninskem davku vpeljano. Člen 72. dovoljuje pod točko 1. izločiti od brutto dohodkov najemno vrednost stavb, ki nišo oddane v zakup, torej je sma* trati kot odbitno postavko. Podjetje pa priđe s tem izločenjem v mnogo hujši davek na zgradbe § 47. b. Če bi se najemna vrednost stavb od brutto^dohodkov ne od* bila, bi ta vrednost izvzemši pri irnovinskem davku ne prišla nikjer v poštev. Po projektu pa se najemna vrednost stavb od* bije pri podjetnikovih dohodkih, oziroma se podjetniku dovoli kot odbitna postavka tam, kjer je porezna stopa 10 %, nasprotno pa oživi glasom § 47. b pri «kučarini« s porezno stopo 30 % in vsemi prirezi in kjer ni dopustno odbiti vzdrževalnih stroškov z več nego 30 % namišljene brutto najemnine, med tem ko bi se pri podjetju mogli ti stroški odbiti v polnem obsegu. Ker plaćani podjetniški davek ni odbitna postavka in ker glede prirezov na ta davek zakon ničesar ne omenja in ker nor= malno ti prirezi nadkriljujejo državni podjetniški davek, je pri presoji obdačbe umestno, da se računa tuđi porezno stopo 10 % od plaćanih prirezov v preteklem letu, vsled česar se podjetje iz tega naslova obdači z najmanj 1 % od dohodka. Poslovni davek se ne more prevaliti na konzumenta. — Res je ta davek kakor so drugi posredni davki odbitna postavka, vendar on obteži pod* jetje. Zato se mora pri presoji efekta podjetja vpoštevati. Dohodarina predviđena je z 2—15 %. Za industrijsko pod* jetje nižje stopnje ne pridejo vpoštev, ostanejo le višje stopnje. Poprečno se lahko računa 10 % od čistega dohodka kot breme podjetja na plačilu dohodarine. Prirezi ali »doklade« v zakonu nimajo omejitve. Utemeljeno po skušnji vzeti se morajo ti prirezi ca 200 % za občine, srez in pokrajino — od podjetniškega davka. Donesek trgovski in obrtni zbornici znašajoč poprečno 15 % čistega podjetniškega davka, toraj 1\5% od čistega dobička. Invalidni davek znaša mnogo več nego podjetniški. Smelo se more računati na 150 % podjetniškega davka ali 15 % od čistega dobička, Imovinski davek v postavki 1 °/00—1 % velja za industr. podjetja le v »stopi« 1 % od kapitalizirane rente ali 10 % od čistega dohodka. Odbitne postavke morale bi biti obresti t u j e g a kapitala. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 26 <-- 26 --> PDF |
656 Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. imovina. — Niti v enem obstoječih in veljavnih zakonih ni najti opisa postopanja, kako je ceniti imovino, tako ne za industrijo in trgovino, še manj pa za zemiljšča. Svoj čas so finančni organi po svojem fiskalnem prepričanju diktirali strokovnjakom način postopanja ob cenitvah za večje zemljiške komplekse, akopram so se strokovnjaki upirali takemu postopanju in odklanjali vsako sodelovanje ob cenitvah. Sodeč po sedanjem javnem mišljenju »uradniške države« (naša država je v polni meri uradniška) si je lahko misliti, kake uspehe bodejo rodile cenitve premoženj. Po dosedanjih skušnjah je pričakovati, da se bode postopalo tako, kakor bi mali trgovec stoječ za prodajalno mizo na drobno prodajal svoje male pred* mete in bi cene tacih nadrobnih prodaj hotel uveljavljati ob ce= nitvah premoženj skih industrijalnih ali zemljiških velikih kom> pleksov. Pri tem je misliti, da se pri določitvi cen ne bode oziralo, jeli za po komisiji določeno ceno tuđi dejansko mogoče take kom= plekse prodati in žanje denarje dobiti. Ker je to cenitveno delo komisij predviđeno za najkrajšo dobo, kajti zakon bi imel stopiti v veljavo že za leto 1924. ali najpozneje s 1. jan. 1925, je naravno, da se bi imele cenitve vršiti v ravnokar veljavni valuti. Zakon pa nikjer ne določa, kako bi bilo postopati v onem slučaju, če se dvigne vrednost naše valute in bi morda ćelo porastla na predvojno vrednost za zlato valuto. Predlog: Davek na imovino se pod nikakimi pogoji ne srne vpeljati kot redni davek. On srne služiti le za izvanredne naj= hujše prilike v državi, glede katerih je vsakokratno razpravljati in sklepati v Narodni skupščini posebej. Splošne opazke. Pravna država more živeti le tedaj, če ima svoje gospodar* stvo v polnem redu. To je: Državni izdatki se imajo prilagoditi mogočim davčnim bremenom, ki ne dosežejo one visine, da bi davčni obvezanec ne imel nikakega haška od svojega truda. Način dvojnega ali večkratnega obremenjevanja enega in istega vira dohodkov naj se opusti. Vpelje naj se le razun troša= rine davek na objekte, med katere spada tuđi osebno duševno obrtno delo (n. pr. advokature), toraj naj se obdačijo le donos* nine, od »fundiranega« dohodka. Donosnine naj bodejo tolike, da se z njimi morejo kriti poleg drugih dohodkov redni državni stroški. Davek na plačo uslužbencev bodisi državnih bodisi pri= vatnih naj odpade, ker je ta davek le fiktiven in zadene vedno le gospodarja, naj bode le^ta privatnik ali pa država. Na donosnine naj se napravi za autonomne potrebe točno omejene doklade, ali pa naj se kateri realnih davkov n. pr. »ku= carino« (kadar bode stanovanjski zakon odpravljen) preodkaže autonomnim potrebam. |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 25 <-- 25 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. pridnosti«, ki se vedno hujše pojavlja in katere novi nacrt s svojim progresivnim prirastkom še povećava. Predlog: Izločenje dohodarine iz nacrta neposrednih porezov in povišanje porezne stope pri prvotnem obdačenju vseh pri* vrednih panog. 7. Davek na imovino. To je nov davek za »prečanske pokrajine« v kolikor so bile pod Avstrijo. — Imovinski davek ne šega le na predmete gospo* darstva, ki bi mogli donašati dohodke, marveč dosega predmete, ki nimajo tacih ugodnih lastnosti. Mnogokrat se davčni zavezanec ne more znebiti teh predmetov pri svoji najboljši volji. Po ... strukciji, kakršna je zasnovana v zakonski predlogi, šega imo* vinski davek na gospodarske panoge, ki so bile po državnih davkih že dvakrat zasežene in sicer pri »donosnini« in pri doho* darini z vsemi mogočimi dokladami. Od kod naj bi obvezanec še jemal sredstva v svrho kritja imovinskega davka, ker znaša ta imovinski davek še enkratno »donosnino«? Z imovinskim davkom poseže država v imovino obvezanca. Kolikokrati se pa more taka procedura ponavljati? Še tako patriotičen državljan ne more odobravati tacega po* stopanja. Razumeti more enkratno zasego eventuelno tuđi veli« čega dela premoženja, če ima država v mislih take gospodarske investicije, od katerih morejo imeti vsi državljani brez izjeme koristi, ne more pa razumeti zasege premoženja v svrho polnje* nja praznih državnih blagajn za vzdrževanje rednega pokritja rednih stroškov. Davek na imovino zadene materijo pridobitnih sredstev in bi se mogel plaćati ali iz prihrankov prejšnjih dob in generacij, toraj z zmanjšanjem mobilnega kapitala — v kojem slučaju se kaže posledica v krčenju rentnega davka in dohodarine, ali pa se mora obvezanec zadolžiti z zastavljenjem svojih imobilij proti visokim bančnim obrestim, če se mu posreći v takih kritičnih dobah v obče dobiti kako posojilo. Od kod naj jemlje sredstva, da poleg vseh drugih davkov, ki izcrpavajo ves dohodek, plača denarnim zavodom obresti in amortizacijo najetega posojila; zlasti če se ima, kakor je v osnovi zakona predviđeno, zasekati redno vsako leto hudo rano v gospodarsko telo obvezanca. Če bi država pod primerno, veljavno garancijo za pravilno postopanje in porabo premoženjskega davka n. pr. za ozdrave ljenje državne valute, zahtevala enkratni premoženjski davek, porazdeljen na neko omejeno vrsto let, bi vsakdo, komur je na srcu dobrobit države in ozdravljenje nesrečnih po raznih dile* tantih na odgovornih mestih prourzočenih gospodarskih neprilik, položil svoj dar na oltar domovine. Zakonska osnova pa ima tuđi velik nedostatek, da niti z eno besedo ne omenja, na kak način in v kaki valuti naj bi se ocenila |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 24 <-- 24 --> PDF |
654 Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. dejanskih dohodkov. — Največja krivica pa je učinjena s pro gresivnim stupnjevanjem obdačenja, kar je le odsev socijalistič* nega sobica. Tuđi v zakonskem predlogu, o katerem se tu govcri, je povsod slediti tej socijalistični tendenci, katera je za vsako podjetje tako škodljiva, da zamori polagoma vsako inicijativo do napredka. Če že prvotni neposredni davki obravnavajo vse podrobne dohodke in jih izcrpavajo do jako visoke stopinje s svojimi raz* nimi prirezi, da obvezancu ostane le malo ali nič, čemu treba pri sestavi dohodarine še enkrat premlevati eden in isti predmet? Naj se vzame prvotno dovolj visoko stopnjo obdačenja in naj se pri tej priliki omogoči vpoštevanje pasivnih momentov. Viso= kemu davku se v sedanjih prilikah nihče odtegniti ne more, naj se obvezancu vsaj prihrani ogromno delo fasije in raznih pojas* njevanj, ki se vlečejo od enega leta v drugo, tako da po 3—4 re* kurzi (ugovori) ob istem času ležijo pri davčnih referentih in cenilnih komisijah. Prihranilo bi se pa tuđi oblastim in komisijam za priredbo dohodarine mnogo ostudnega dela. Zaprlo bi se vrata raznim denuncijantom in prihranilo mnogo sovraštva. — Kdor je imel priliko sodelovati pri tacih komisijah, vé, da ni njihovo delo prav nič vredno, ker po večini niti slediti ne morejo refe* rentovim izvajanjem in je tuđi izključeno, da bi člani komisij tako dobro mogli poznati premoženjske prilike oziroma dohodke obvezanca, da bi pravilno mogli presoditi položaj in mogli even= tuelno z uspehom ugovarjati referentovim mnogokrat neuteme* ljenim trditvam, ko največkrat večina komisije davčnega obve« zanca niti ne pozna. Če bi bil vsak obvezanec izučen knjigovodja ali imel v svoji službi tacega strokovnjaka, bi ne mogel skazovati in utrjevati s pobotnicami vsak izdatek, kakor more to storiti kak državni urad, ker je premnogo potrebnih tekočih plačil, ki se le vknjižu* jejo, ne pa tuđi utrjujejo z listinami. Samo za davčni urad držati si tako knjigovodstvo se od državljana ne more in ne sme zahtevati. Konečno pa obvezancu še tako točno knjigovodstvo nič ne pomaga, ker je oblasti pri* lika dana, da dohodke obvezanca preso ja lahko »po splošnem zunanjem utisu«. Jeli so pri obvezancu njegovi vidni stroški z dohodki, davčna oblast ne more presoditi. Lahko je namreč mo* goče in je tuđi dejansko tako, da obvezanec živi od porabe svoje glavnice ne pa od dohodkov. Ako bi država na I. stopnji obdačenja zlasti v obliki kontin* gentiranja stala na stališču, da morajo davčni obvezanci zado= voljiti državo v njenih gospodarsko in tuđi kulturno utemeljenih potrebah in bi temu primerno dvignila procente prvotnih obdačb, bi se videlo, v koliko je v resnici izcrpana davčna sila, odpadla pa bi ona obojestransko zoprna manipulacija obdačenja potom dohodarine. S tem bi odpadlo ono nesrečno zlo »kaznovanja |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 23 <-- 23 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. 653 navednih korporacijah, koji krog iplačujejo največ za kritje autonomnih stroškov. Predlog: Zgradbe, ki služijo obrtno pridobitnim svrham in za nameščenje uslužbencev in delavcev, naj se pustijo neobda= čene. Porezna stopa naj bode omejena do znosljivosti. Prirezi za autonomne svrhe naj ne presegajo najvišje stopinje 100 % davka na podjetje. Industrijska podjetja naj se glede davka na podjetje obdačijo potom kontingentiranja, po objektu , toraj po kapaciteti možne delovršbe vpoštevaje posebne prilike, ki zvišujejo ali zni* žujejo delo. Dohodninski davek, ki se bi imel pobirati od pod* jetja, naj se omeji na obdačenje delnic oziroma dividend, kateri davek naj bi podjetje poleg kontingenta in omenjenih autonom= nih doklad plačevalo. Delničarji pa naj bi bili glede posebnih plačil od dividend pri njih dohodarini oproščeni plačila pripada* jočega na dohodke od dividend od onih podjetij, ki so kakor navedeno, že skupni davek od dividend plaćali. 6. Dohodarina. Dohodarina se v bistvu v nacrtu zakona ni spremenila. Ker so posamne delovršbe davčnih obvezancev že v posamnih pa* nogah visoko obdačene, zlasti ker se na te delovršbe in njih davke naslanjajo razne doklade ali prirezi, je velik del dohodkov že pri prvi obdačbi izčrpan. Dohodarina zadeva ponovno oni dohodek, ki je bil enkrat že občutno obdavčen. V bivši monar« hiji uvedla se je dohodarina kot komodno sredstvo za večje ob* dačenje ne da bi bilo treba preminjati obstoječ davčni sistem in ker se ni hotelo razburjati ljudskih mas z odprtimi računi. Državna uprava je potrebovala sredstva in se ni brigala od kod naj se ta sredstva krijejo. Če tuđi je iz občega idealnega stališča motreč misliti, da naj bi bila dolžnost vsacega državljana davčnemu uradniku odpreti vse skrivnosti svojih dohodkov v svrho pravičnega obdačenja po primerni stopnji — kaže dejansko življenje prav veliko mržnjo proti temu davku. Državljani pač nišo »angeli« in nihče ne plača rad visokih davkov. Že svoj čas je avstrijski finančni minister, ko je vpeljal do* hodarino, v svojem uvodu v zakon označil svoje naziranje glede davčne morale obvezancev, namreč da bode vsakdo davčni obla* sti prikril velik del svojih dohodkov, zlasti tacih dohodkov, ki nišo vsakomu vidni. Določil je visoko stopnjo obdačenja, da vsaj iz priznanega dohodka izbije za državo kolikor more. Pri orne* njeni praksi so oni davčni obvezanci, ki so imeli bolj skrite do* hodke, velik del svojih dohodkov prikrili in bili tem potom manj obdačeni, drugi pa so nosili svoje dohodke na odprti dlani roke, vsakemu vidno, ker nišo mogli ničesar prikriti in so bili zato po dohodarini silno občutno udarjeni, prav mnogokrati daleč preko |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 22 <-- 22 --> PDF |
652 Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. Vsi navedeni davki in doklade znašajo nad 67 % čistega do* hodka. Če bi bilo vse podjetje neobremenjena lastnina in če bi se investirana in obratna glavnica obrestovala z 10 % (zakonski nacrt predvideva za prvo leto le 6 %), bi od teh 10 % preostalo le ca 3\3 % podjetniku. Danes denarni zavodi vezane vloge obre= stujejo po 10 %, nevezane po 5—7 %. — Podjetje toraj ne donaša niti toliko, kolikor bi znašale obresti nevezane vloge pri denar* nem zavodu. — Vse to pa velja za neobremenjen obrat. Ker obresti tujega kapitala nišo odbitna postavka in ker je po većini privatno podjetništvo obremenjeno s tujim kapitalom, je jasno, da to podjetništvo poleg plačila državi ne more obrestovati tuj kapital, še manj pa si more kaj prislužiti s svojim trudom, če ono položi resnični svoj obratni račun, pri katerem bi moralo izločevati od stroškov razne državne davke z dokladami, katerih pa vsled zakonite zabrane ne srne odšteti. Iz navedenih razmotrivanj in pojasnenj sledi, da projektiran način obdačenja podjetja ni izvršljiv, ker se z njim obremenjuje in nekako kaznuje pridnega in dobrega gospodarja. — Taka pre* memba obdačbe je mnogo slabeja za obvezanca, ker mu nalaga poleg ogromnega plačevanja tuđi veliko neplačano delo za po= jasnjevanja davčnim administracijam, katere se nikdar ne zado= voljijo s priprosto navedbo resničnih številk. Slabejša je pa tuđi za državo in autonomne korporacije, ker odpade neobhodno potrebna stalnost pri podlagi za obdačenje. Predlog: Porez na poduzeća i radnje v projektirani obliki se ukine in nadomesti s porezom na objekt, oziraje se pri tem ob* dačenju le na obseg in produktivno zmožnost podjetja tako kakor doslej v obliki kontingentiranja. Odpade naj toraj kot posledica v členu 71. tretji odstavek predviđena računodaja, ki se v bistvu v ničem ne razlikuje od oblike računodaje javni računodaji podvrženih podjetij. Vse prireze je zakonitim potom omejiti do one točke, da ostane podjetniku možnost nadaljevanja podjetja in možnost podjetnikove eksistence. 5. Davek na podjetja obvezana podajati javne račune. V zakonski osnovi ni mnogo razlike proti obstoječim dave* nim predpisom. Za industrijska podjetja moral bi odpasti na* jemninski davek od zgradb služečih za delovršbo in brezplačno nastanjenje uradništva in delavstva. Važno je, da se prirezi zlasti za autonomne korporacije omejijo do one meje, da nikdar ne prekoračijo 100 %, sicer je verjetno, da se autonomni stroški po= krivajo največ z dokladami na podjetja, katerim podjetjem pa nikakor ni možnost dana v občinskih, srezkih in oblastvenih skupščinah ali odborih braniti svoje stališče, ker volitveni zakon »izločuje« ravno one kroge od sodelovanja pri gospodarstvu v |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 13 <-- 13 --> PDF |
Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. 643 5. ... ima J. Š. U. včlanjeno mnogo oseb, koje so prizadete v vseh panogah gospodarstva, na koje se razteza zakonski nacrt, je naravno, da ima Udruženje dolžnost v zaščito svojih članov izražati se o vseh delih nove zakonske osnove. V prvi vrsti je za Udruženje važen vpliv davka na zemljišče, tako za šumsko kakor za poljoprivredno. Iz tega razloga J. Š. U. zavzeti oficijelno stališče o vprašanju zemljiškega davka. Temu naj se pridruži neoficijelni del, namreč mnenje o ostalih nameravanih davkih in na skupni vpliv vseh davkov na davčnega obvezanca. II. Zemljiški davek. Za podlago obdačenju zemljišča služi katastralni čisti donos. Doslej veljavni k. č. d. dosegel se je na podlagi nekih »norm« obs delovanja ali izkoriščevanja zemlje ob normalnem obdelovanju, kakor je bilo isto običajno v onem kraju, za katerega je imela komisija na lici mesta dognati gospodarski uspeh normalnega v onem kraju kot primer služečega gospodarstva. Sestavilo se je po kakovosti ali sposobnosti zemljišča število delavnih dni za človeško delo in za vprego. Ocenila se je tržna cena človeške dnine, isto tako uprege. Sestavil se je prihod surovin in njih cena in vpoštevali so se stroški za gnojenje, semenje, uporaba inven* tarja ter stavb etc. Za princip je veljalo pravilo, da se zemljišče boljše vrste izrablja z intenzivnim gospodarenjem, ono slabejše vrste pa z ekstenzivnim. Naravno, da k. č. d. za eno in isto vrsto zemljišča ni mogel biti v vseh krajih dežele ali ćelo države eden in isti, ker so bile »norme« in socijalne prilike ter običaji silno različni. Za »izgledno zemljišče« določena kvaliteta je služila za pri* mer pri uvrstitvi drugih zemljišč v gotove vrste ali »klase« v istem okolišu. Komisija se ni mogla ozirati pri napominanem uvrščenju na razmerje zemljišča proti osebi gospodarja ali nje« govi centrali. Zato veljavni k. č. d. oziroma uvrstitev v (klase) vrste ne kaže dejanskega gospodarskega efekta, marveč kaže le kakovost nekega zemljišča v primeri z onim v »izglednem pri= meru«. Kdor je imel priliko v kasnejših dobah preizkuševati prilike obdelovanja zemlje po prvotno določenih normah in uradno do* gnanih cenah za dnine, vprega surovih produktov in potrebščin v tej kasnejši dobi, prišel je n. pr. v Sloveniji do rezultata, da obdelovanje na intenzivni način torej za oranice I. in II. vrste ni moglo biti uspešno; dosegel se ni le nikak dohodek marveč se je pokazal negativen uspeh. — Le pri ekstenzivnem obdelo* vanju pokazali so se pozitivni uspehi. — To dejstvo preneseno je bilo v prakso, ker so posestniki začeli prodajati svoja zems Ijišča, ker jim nišo donašala plačila za trud, zlasti pa ker so nizke |
| ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 12 <-- 12 --> PDF |
642 Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. biti merodajno tuđi pri industrijski in obrtni privredi v obliki kontingentiranja davka. 4. Glede zakonskega nacrta je najvažneje premotrivanje, kak efekt napravijo na davčnega obvezanca posamni davki v svoji skupnosti. Zemljišče n. pr. naj bi donašalo dohodek odgovarjajoč vgo* tovljenemu katastralnemu cisternu dohodku. Ta dohodek more biti pozitiven, ni pa gotovo, da bode isti v resnici pozitiven za gospodarja z ozirom na krajevne in socijalne okoliščine, z ozi* rom na krajevno lego proti centrali gospodarjevi, dalje z ozirom na gospodarsko osebno sposobnost lastnika, na razpoložljiv obratni kapital ali na denarne obveze gospodarjeve. Poleg na* vedenih okolnosti so merodajne naravne klimatične prilike, na katere nima gospodar nikakega vpliva. Zakonski nacrt predvideva zemljiškega davka v obsegu 20% katast. čistega prihoda. Isti prihod pa ima služiti tuđi za pokritje sledečih plačil: 1. podobčinski davek (krajevne občine), 2. občinski davek (politične občine), 3. okrajni davek (srezki), 4. pokrajinski davek (oblastveni), 5. cerkveni davek (bira), 6. socijalni davek (boln. blagajna, delavska zavarovalnica, del. borza in del. zbornica), 7. zdravstvo za živino, 8. zavarovanje proti požaru, donesek pož. brambam, 9. osebno dohodninski davek, 10. invalidni davek, 11. hišni davek od stavb, ki nišo iznajmljene, pa služijo za nameščenje delavcev in uradništva, zaposlenega na zemljišču, 12. rentni davek od zakupnin, 13. premoženjski davek, 13. davek za agrarno reformo, 15. kuluk za vzdrževanje čest in potov, 16. zavarovanje proti vremenskim nezgodam (toča). Vpoštevaje vsa ta plačila, ne oziraje se na obresti od dolgov, se nehote vsili vprašanje: Koliko more še preostati od zemljiškega donosa lastniku in gospodarju za njegov trud? Kdo daje gospo* darju jamstvo, da mu pri normalnem gospodarenju (in le tako predvideva zemlj. katastr. čisti prihod) ostane toliko, da se mu splača gospodarenje na lastni grudi? |