DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 23     <-- 23 -->        PDF

Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. 653


navednih korporacijah, koji krog iplačujejo največ za kritje
autonomnih stroškov.


Predlog: Zgradbe, ki služijo obrtno pridobitnim svrham in
za nameščenje uslužbencev in delavcev, naj se pustijo neobda=
čene. Porezna stopa naj bode omejena do znosljivosti. Prirezi za
autonomne svrhe naj ne presegajo najvišje stopinje 100 % davka
na podjetje.


Industrijska podjetja naj se glede davka na podjetje obdačijo
potom kontingentiranja, po objektu , toraj po kapaciteti
možne delovršbe vpoštevaje posebne prilike, ki zvišujejo ali zni*
žujejo delo. Dohodninski davek, ki se bi imel pobirati od pod*
jetja, naj se omeji na obdačenje delnic oziroma dividend, kateri
davek naj bi podjetje poleg kontingenta in omenjenih autonom=
nih doklad plačevalo. Delničarji pa naj bi bili glede posebnih
plačil od dividend pri njih dohodarini oproščeni plačila pripada*
jočega na dohodke od dividend od onih podjetij, ki so kakor
navedeno, že skupni davek od dividend plaćali.


6. Dohodarina.
Dohodarina se v bistvu v nacrtu zakona ni spremenila. Ker
so posamne delovršbe davčnih obvezancev že v posamnih pa*
nogah visoko obdačene, zlasti ker se na te delovršbe in njih
davke naslanjajo razne doklade ali prirezi, je velik del dohodkov
že pri prvi obdačbi izčrpan. Dohodarina zadeva ponovno oni
dohodek, ki je bil enkrat že občutno obdavčen. V bivši monar«
hiji uvedla se je dohodarina kot komodno sredstvo za večje ob*
dačenje ne da bi bilo treba preminjati obstoječ davčni sistem
in ker se ni hotelo razburjati ljudskih mas z odprtimi računi.
Državna uprava je potrebovala sredstva in se ni brigala od kod
naj se ta sredstva krijejo.


Če tuđi je iz občega idealnega stališča motreč misliti, da naj
bi bila dolžnost vsacega državljana davčnemu uradniku odpreti
vse skrivnosti svojih dohodkov v svrho pravičnega obdačenja po
primerni stopnji — kaže dejansko življenje prav veliko mržnjo
proti temu davku. Državljani pač nišo »angeli« in nihče ne plača
rad visokih davkov.


Že svoj čas je avstrijski finančni minister, ko je vpeljal do*
hodarino, v svojem uvodu v zakon označil svoje naziranje glede
davčne morale obvezancev, namreč da bode vsakdo davčni obla*
sti prikril velik del svojih dohodkov, zlasti tacih dohodkov, ki
nišo vsakomu vidni. Določil je visoko stopnjo obdačenja, da vsaj
iz priznanega dohodka izbije za državo kolikor more. Pri orne*
njeni praksi so oni davčni obvezanci, ki so imeli bolj skrite do*
hodke, velik del svojih dohodkov prikrili in bili tem potom manj
obdačeni, drugi pa so nosili svoje dohodke na odprti dlani roke,
vsakemu vidno, ker nišo mogli ničesar prikriti in so bili zato po
dohodarini silno občutno udarjeni, prav mnogokrati daleč preko