DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 24 <-- 24 --> PDF |
654 Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd. dejanskih dohodkov. — Največja krivica pa je učinjena s pro gresivnim stupnjevanjem obdačenja, kar je le odsev socijalistič* nega sobica. Tuđi v zakonskem predlogu, o katerem se tu govcri, je povsod slediti tej socijalistični tendenci, katera je za vsako podjetje tako škodljiva, da zamori polagoma vsako inicijativo do napredka. Če že prvotni neposredni davki obravnavajo vse podrobne dohodke in jih izcrpavajo do jako visoke stopinje s svojimi raz* nimi prirezi, da obvezancu ostane le malo ali nič, čemu treba pri sestavi dohodarine še enkrat premlevati eden in isti predmet? Naj se vzame prvotno dovolj visoko stopnjo obdačenja in naj se pri tej priliki omogoči vpoštevanje pasivnih momentov. Viso= kemu davku se v sedanjih prilikah nihče odtegniti ne more, naj se obvezancu vsaj prihrani ogromno delo fasije in raznih pojas* njevanj, ki se vlečejo od enega leta v drugo, tako da po 3—4 re* kurzi (ugovori) ob istem času ležijo pri davčnih referentih in cenilnih komisijah. Prihranilo bi se pa tuđi oblastim in komisijam za priredbo dohodarine mnogo ostudnega dela. Zaprlo bi se vrata raznim denuncijantom in prihranilo mnogo sovraštva. — Kdor je imel priliko sodelovati pri tacih komisijah, vé, da ni njihovo delo prav nič vredno, ker po večini niti slediti ne morejo refe* rentovim izvajanjem in je tuđi izključeno, da bi člani komisij tako dobro mogli poznati premoženjske prilike oziroma dohodke obvezanca, da bi pravilno mogli presoditi položaj in mogli even= tuelno z uspehom ugovarjati referentovim mnogokrat neuteme* ljenim trditvam, ko največkrat večina komisije davčnega obve« zanca niti ne pozna. Če bi bil vsak obvezanec izučen knjigovodja ali imel v svoji službi tacega strokovnjaka, bi ne mogel skazovati in utrjevati s pobotnicami vsak izdatek, kakor more to storiti kak državni urad, ker je premnogo potrebnih tekočih plačil, ki se le vknjižu* jejo, ne pa tuđi utrjujejo z listinami. Samo za davčni urad držati si tako knjigovodstvo se od državljana ne more in ne sme zahtevati. Konečno pa obvezancu še tako točno knjigovodstvo nič ne pomaga, ker je oblasti pri* lika dana, da dohodke obvezanca preso ja lahko »po splošnem zunanjem utisu«. Jeli so pri obvezancu njegovi vidni stroški z dohodki, davčna oblast ne more presoditi. Lahko je namreč mo* goče in je tuđi dejansko tako, da obvezanec živi od porabe svoje glavnice ne pa od dohodkov. Ako bi država na I. stopnji obdačenja zlasti v obliki kontin* gentiranja stala na stališču, da morajo davčni obvezanci zado= voljiti državo v njenih gospodarsko in tuđi kulturno utemeljenih potrebah in bi temu primerno dvignila procente prvotnih obdačb, bi se videlo, v koliko je v resnici izcrpana davčna sila, odpadla pa bi ona obojestransko zoprna manipulacija obdačenja potom dohodarine. S tem bi odpadlo ono nesrečno zlo »kaznovanja |