DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 11/1923 str. 24     <-- 24 -->        PDF

654 Stanovište J. Š. U. prema Zakonskom projektu itd.


dejanskih dohodkov. — Največja krivica pa je učinjena s pro
gresivnim stupnjevanjem obdačenja, kar je le odsev socijalistič*
nega sobica. Tuđi v zakonskem predlogu, o katerem se tu govcri,
je povsod slediti tej socijalistični tendenci, katera je za vsako
podjetje tako škodljiva, da zamori polagoma vsako inicijativo do
napredka.


Če že prvotni neposredni davki obravnavajo vse podrobne
dohodke in jih izcrpavajo do jako visoke stopinje s svojimi raz*
nimi prirezi, da obvezancu ostane le malo ali nič, čemu treba pri
sestavi dohodarine še enkrat premlevati eden in isti predmet?
Naj se vzame prvotno dovolj visoko stopnjo obdačenja in naj se
pri tej priliki omogoči vpoštevanje pasivnih momentov. Viso=
kemu davku se v sedanjih prilikah nihče odtegniti ne more, naj
se obvezancu vsaj prihrani ogromno delo fasije in raznih pojas*
njevanj, ki se vlečejo od enega leta v drugo, tako da po 3—4 re*
kurzi (ugovori) ob istem času ležijo pri davčnih referentih in
cenilnih komisijah. Prihranilo bi se pa tuđi oblastim in komisijam
za priredbo dohodarine mnogo ostudnega dela. Zaprlo bi se vrata
raznim denuncijantom in prihranilo mnogo sovraštva. — Kdor
je imel priliko sodelovati pri tacih komisijah, vé, da ni njihovo
delo prav nič vredno, ker po večini niti slediti ne morejo refe*
rentovim izvajanjem in je tuđi izključeno, da bi člani komisij
tako dobro mogli poznati premoženjske prilike oziroma dohodke
obvezanca, da bi pravilno mogli presoditi položaj in mogli even=
tuelno z uspehom ugovarjati referentovim mnogokrat neuteme*
ljenim trditvam, ko največkrat večina komisije davčnega obve«
zanca niti ne pozna.


Če bi bil vsak obvezanec izučen knjigovodja ali imel v svoji
službi tacega strokovnjaka, bi ne mogel skazovati in utrjevati
s pobotnicami vsak izdatek, kakor more to storiti kak državni
urad, ker je premnogo potrebnih tekočih plačil, ki se le vknjižu*
jejo, ne pa tuđi utrjujejo z listinami.


Samo za davčni urad držati si tako knjigovodstvo se od
državljana ne more in ne sme zahtevati. Konečno pa obvezancu
še tako točno knjigovodstvo nič ne pomaga, ker je oblasti pri*
lika dana, da dohodke obvezanca preso ja lahko »po splošnem
zunanjem utisu«. Jeli so pri obvezancu njegovi vidni stroški z
dohodki, davčna oblast ne more presoditi. Lahko je namreč mo*
goče in je tuđi dejansko tako, da obvezanec živi od porabe svoje
glavnice ne pa od dohodkov.


Ako bi država na I. stopnji obdačenja zlasti v obliki kontin*
gentiranja stala na stališču, da morajo davčni obvezanci zado=
voljiti državo v njenih gospodarsko in tuđi kulturno utemeljenih
potrebah in bi temu primerno dvignila procente prvotnih obdačb,
bi se videlo, v koliko je v resnici izcrpana davčna sila, odpadla
pa bi ona obojestransko zoprna manipulacija obdačenja potom
dohodarine. S tem bi odpadlo ono nesrečno zlo »kaznovanja