DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1/1924 str. 39 <-- 39 --> PDF |
Lovstvo. 35 lažiranje vran. Nadležna oblastva so v Sloveniji razglasila sledeči »POZIV NA ZATIRANJE VRAN. V naših krajih bivaio stalno vse leto siva vrana (corvus cornix), poljska vrana (corvus frugilegus L.) in kavka ( lycus monedula L.) dočim se crna vrana (corvus coronae L.) v večjih množinah pojavlja le pozimi. Vobče sta škodljivi siva vrana in kavka, pa tuđi crna vrana, kjer se pojavlja. Poljska vrana je poljedelstvu vobče koristna, ker uničuje razne poljske škodljivce (misi, polže in razne ličinke, zlasti ogrce). V zadnjih letih pa se je opazilo, da se je poljska vrana preveč razpasla in dela tuđi ta škodo. Da se škoda omeji, je potrebno, da se število vran izdatno zmanjša in jih torej treba zatlrati. Glede zatiranja vran prihajajo ražen interesov poljedelstva, ki so v prvd vrsti ogroženi, v poštev rudi interesi, lovstva in varstva prirode, Vse v.rste vran so namreč več ali mani tuđi lovnim živalim in koristnim (zlasti malim), pticam škodljive. , ....._ Sredstva, s katerimi bi se moglo škode, povzročene po vranah, preprečiti, so dvojne vrste. Poznamo sredstva, ki vrane le odvračajo, da se ne lotevajo poljskih sadežev, to so razna barvila, predvsem antiavit in dr., s katerimi se pobarva seme pred setvijo, oziroma poljske sadeže, na pr. koruzo v času, ko jim preti nevarhost, da se jih vrane lotijo. Druga sredstva, ki vrane uničijo, so strelno orožje, pasti, strupi. V današnjih razmcrah kaže vrane uničevati skoro le s strupom. Kot strup se je po današnjih izkušnjah fosfor izkazal kod dobro učinkujoče sredstvo.- Uporablja se ga v obliki posebne paste, s cimer je1 odstranjen dobršen del nevarnosti za domaće živali in je olajšana manipulacija z njim; hkrati ostane tuđi dlje učinkovit. Lani je drogerija »Adrija« v Ljubljani izdelovala tako pasto in jo na licence, izdane od političnih okrajnih obiastev (okrajnih glavarstev, političnih ekspozitur, mestnih magistratov) oddajala. Poskrbelo1 se je da bo tuđi letos imenovana drogerija izdelovala tako pasto in jo oddajala po ceni 10 Din za škatto, nevštevši poštnine. Glede nastavljanja strupa se priporoča to - lé postopanje: Za pripravo vade je porabiti kak star sod, ki se ga mora potem sežgati ali zakopati; dobra je tuđi emajlirana posoda, ki se pa morâ po uporabi dobro izkuhati in sprati, vodo pa izliti v jamo>, v zemijo zakopano. V tak sod je naliti 5 litrov, po možnosti še ne strjene živalske krvi, v kri pa iztresti vso vsebino škatle. Škatlo je nato dobro splakniti s krvjo, potem pa zakopati. Zmes je treba dobro premešati s kako palico — ki jo je po uporabi sežgati — toliko časa, da se strupena snov med kri dobro razdeli. V to zmes je potem pridevati toliko pšeničnih otrobov, da nastane trda kaša. Zmes je tedaj za uporabo gotova. Dobro je, če napravimo zmes v blizini kraja, kjer jo nameravamo porabiti. Domača perutnina, prasci in psi ne smejo priti do vade, ker bi se zastrupill. Koristnim pticam — ra´zen fazanom — ta vada ni posebno nevarna, ker se je radi ne lotevajô. |
| ŠUMARSKI LIST 1/1924 str. 40 <-- 40 --> PDF |
Lovstvo. Tam, kjer je zaplojen fazan, mora se uničevanje vran vršiti na kak drug način, morda s strelnim orožiem v času, ko zapuščajo mladice vran svoja gnezda. Z nastavljanjem vade se mora počakati dotlej, ko zapade sneg. Dan ali dva prej, preden se namerava nastaviti strup, nameče naj se na izbranih pripravnih krajih nezastrupljene strjene krvi. Vrane že od daleč zapazijo kri, prilete na ta mesta in kri pobirajo. Na to se na večer natrosi na istem prostoru zastrupljeno vado, ki do jutra izgubi oster duh fosforja. Nastavljeno vado vrane rade jedo, ne padajo pa takoj na mestu, kjer so io našle, marveč sele par sto metrov daleč. To slednje je važno za končni uspeh, ker postanejo vrane zelo nezatip ljive, čim zapazijo mrtve tovarišice. Nastavljeno vado je pustiti k večjemu dva dni na istem prostoru, končn© pa je ostanke odstraniti in ´zakopati v zemljo. Ker zgubi josfor na zraku precejšen del učinkovitosti, je vso vsebino od prte škatle — ne glede na nevarnost, da se lahko pripeti nesreća — naenkrat porablti. Lastniki in zakupniki nizinskih lovišč se pozivljajo, da naj v svojo lastn« korist vrane zatirajo, kjer bi se jim sicer mogla očitati brezbrižnost. Kdor nima lovišča, pa bi se hotel pecati z zastrupljevanjem vran, naj se sporazume tuđi z lastniki in zakupniki lovišč. Osebam, ki so že doslej pokazale zanimanje za pokončavanje vran in do segle dobre ospehe, se bo, ako so zanesljive, tuuradno brezplačno oddal© manjše množine fosforove paste in licenco, oziroma dovoljenje, da smejo na baviti strup in ga nastavljati v svojih loviščih, oziroma na svojih zemljiščih. Glede manipulacije s strupom se opozarjajo vsi ki bodo prejeli strup brezplačno, oziroma si ga bodo na svoje stroške nabavili, da morajo: 1. licence za dobavo strupa radi rnorebitne zlorabe skrbno shraniti; 2. nabavljeni strup in vse orodje in posodo za pripravo strupa — v koli" kor jih po uporabi nišo uničili — imetî spravljene v zaprtih prostorih; 3. da morajo z ožirom na § 67. omenjenega lovskega zakona za bivšo štajersko zastrupljeno vado sami nastavljati ali pa vsaj nastavljanje osebno in pod lastno odgovornostjo nadzorovati. Za nastavljanje strupa je izabrati kak prostor, ki je od javnih potov in stez vsaj 200 metrov, od selišč pavsaj 400 metrov oddaljen, da se prepreci zastrupljenje Ijudij in domaćih živali. Take prostore je zaznamovati na to s preprostimi tablicami (na pr. STRUP — nevarno!). — Zastrupljene vrane in druge živali je takoj pokopati. Izjemoma se bodo dotičnim, ki bi dokazali posebn e uspehe, podelile — v kolikor bodo sredstva na razpolago — primerne nagrade. Vsi, ki so dobili strup brezplačno, oz. ki hočejo dokazati uspehe, naj se izkažejo s kremplji uničenih vran. Te kremplje bo županstvo po pregledu pred pričami uničilo in o tom poročalo semkaj z navedbo, katere vrste so bile vrane. Kdor bi pri rabi strupa ne ravnal previdno po zgornjih določilih, zapadel bi kazni.« V pozivu priporočeni način zastrupljevanja vran bi se mogel izvajati tuđi po drugih pckrajinah naše države povsod, koder je škoda, ki jo raspravljaj© vrane divjačini in poljskim pridelko>m, zelo občutna. inž. A. S. |