DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1/1924 str. 56 <-- 56 --> PDF |
Iz Jugoslov. Šumarskog Udruženja. Postopa se v posameznih slučajih neenakomerno. Napačno je tuđi to, da posestvo obsegujoče 205 ha ne plačuje le za 5 ha, ampak za vseh 205 ha, torei tuđi za maksimum. Predsednik je mnenja, da bi trebalo opozoriti vse prizadete člane, na te nedostatke. Pritožbe so tuđi glede t. zv. maksimuma. Deputatna in režijska zemljišča šumskih posestev se ne upoštevajo, kar preti uničiti vsako zdravo šumsko gospodarstvo. Agrarni uradi zahtevajo podatke, katere šume bi bilo izkrčiti. Krčitev šum spada v izključno kompetenco šumskopolitičkih oblastvij, s to okružnico pa se dela zmešnjava. Razni špekulantje se že javljajo, kako bi to i´zkoristiH. Tajnik omenja, da je takim stvarem kriva v prvi vrsti neorijentiranost merodajnih oblastev in pa njih nesporazumno postopanje. Vsled tega se izddajajo enaki odloki za vso državo, kar bi pa morali popraviti in razmeram prigoditi eksekutivni organi posameznih pokrajin. Nadalievanje seje dne 7. decembra 1923. Obravnava se o stališču Direkcije šum, katero je zavzela z ozirom na deputatna in režijska zemljišča na veleposestvih. Ta se ne smejo šteti v maksimum. Določitev maksimuma more biti le provizoričnega značaja, dokler ne dobimo zakona. Tajnik opozarja na solucijo agrarne reforme v šumarstvu po svojem nacrtu zakona o šumah. Deputatna in režijska zemljišča smatra v tem pomenu za šumska zemljišča. Vse postopanje s sumarni prišlo bi v kompetenco šumskopolitičnih oblastev. Agrarno reformo deli v smislu Ustave v dva bistveno različna dela: v socijalni in pa politični del. Socijalni del se mora resiti z zakonom o šumah, politični z zakonom o eksproprijaciji. Če prvemu zahtevku zadostimo, drugi postane fakultativen. S tem bi bila agrarna reforma v šumah popolnoma rešena brez vsake škode za šumarstvo in za interesente. V ostalem opozarja na svoj nacrt, katerega natis bo pozneje priporočal. V zadevi 57c prispevko v je Podružnica prejela potrebna pojasnila od Agrarne direkcije. Ministarstvo za agrarno reformo stoji na stališču, da se morajo ti prispevki zahtevati od vseh veleposestev, kar se tuđi vrši. Razsodbo o pravilnosti bo treba provocirati pri upravne sodišču, oziroma pri državnem svetu. Sklpeanje o tem se odloži. Obravnavajo se na to določila J. Š. U. nacrta zakona o eksproprijaciji velikih posestev, kateri določa, da so samo posestva fizičnih oseb temu podvržena. To je absolut no nesprejemljivo. Sklene se na to takoj opozoriti Olavno upravo in pa Ministrstvo šum in rudnikov, ker se že pojavljajo razne družbe in pa banke kot kupci veleposestev s prozirni m i namenami, Nadaljevanje in zaključek se;e dne 18. decembra 1923. V zadevi 5% prispevkov za agrarno reformo se sklene opozoriti člane na potrebo razsodbe upravnega sodišča. Tainik poroča o svojem nacrtu zakona o šumah, ki ga je izdelal na poziv Glavne uprave in pa drugih merodajnih faktorjev in piedložil v začetku no |