DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 2/1924 str. 38 <-- 38 --> PDF |
84 Bilješke. Nazori omenjenega članka so vsekakor dobri in uvaževanja vredni- Čim bi bila dana prilika, mogli bi se grajani nedostatki vsaj deloma odpraviti; treba je predvsem sodelovanja in pomoči faktorjev, ki so v to poklicani. Da se je započela akcija v zaščito redkih živali in rastlin, gre v prvi vrsti zasluga odseku za varstvo prirode, ki se je ustanovil v okrilju Muzejskega društva v Ljubljani. Ko se je razmotrival osnutek zadevne naredbe, je prevladalo remenje, da naj bo vsako trganje varovanih cvetic sploh prepovedano, s cimer bi se olajšal nadzorovalnim organom presodek o prestopku zasačenega. Po drugi strani pa se je domnevalo, da bi se bilo sčasoma ob napredovanju turistike bati uničenja redke flore tuđi tedaj, ako natrga vsakdo na vsakem pohodu le manjše število redkih cvetic. Cit. naredba je bila dne 25. oktobra 1922. uzakonjena. Ob tej priliki je ostalo besedilo prvotne naredbe neizpremenjeno. V smislu zakona so zavezani župani in orožništvo, kakor tuđi vsi javni nadzorstveni organi- posebno pa gozdno, lovsko in poljsko varstveno osebje in tržna policija, da nadzirajo izvrševanie tega zakona in da ovajajo prestopke političnemu okrajnemu oblastvu. Objektiven poznavalec razmer mora priznati, da navedem nadzorovalni organi res ne postopajo dovolj strogo. Orožništvo bi imelo priliko, da na kolodvorih vsaj take turiste, ki so nenasitni in vlačijo velike šope prepovedanih cvetic s planin, zapiše in ovadi. So pa tuđi tu težkoče. Ljudje, ki se zavedajo. da so prepoved kršili, nosijo natrgane redke rastline skrite v nahrbtnikih. In baš ti tiči so planinski flori najbolj nevarni. Gozdno osebje — državno in zasebno — je že marsikatere nezmerne turiste na službenih obhodih poklicalo na odgovor, slišati pa je moralo od dotičnih, nepoznanih gospodov toliko neslanih opa´zk in nelepih priimkov, da mu je skoro minilo veselje do intervencije. Mnogo uspeha je pričakovati od dobro poučenih, zapriseženih lovskil čuvajev, ki jim itak ni po volji, da hodijo nekateri turisti daleč od markiranih potov vsevprek po loviščih, iščoč redkih rastlin. Ti bi imeli prilike dovolj, da nezmerne nabiralce zaustavijo in jim šope pobero. Žal je med temi organi najti tuđi takih, ki sami kršijo predpise in ki našim turi stom nišo nepoznani! Poskrbelo se bo, da bodo v poletnem času izdani posebni opornim in svarila, ki bi jih bilo na vidnih mestih prirediti na kolodvorih — izhodišči.h na planine —, po planinskih in lovskih kočah, i dr. Preuredba zakona, nasvetovana v članku Slov. plan. društva pa spada esdaj v delokrog zakonodajnih korporacij. Ko bodo poslovale oblastnc skupščine. imele bodo pri nas priliko, baviti se tuđi s predmetno zadevo. Šlvlc. Taksa za prijave sečenj v Sloveniji. . Prijave- ki jih vlagajo posamezniki v Sloveniji po zakonu z dne 28. fe" bruarja 1922., štev. 383. Uradncga lista, niš o prost e pristojbni. Te prijave so sedaj v smislu točke 4. člena 197 taksnega in pristojbinskega pravilnika z dne 6. novembra 1923., Služb. Novin štev. 263. (Urad. lista štev. 376 de 1923,) podvržene taksi 5 Din postavkel. taksne tarife, rešitve takih prijav pa v smislu |