DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 2/1924 str. 38     <-- 38 -->        PDF

84 Bilješke.


Nazori omenjenega članka so vsekakor dobri in uvaževanja vredni- Čim
bi bila dana prilika, mogli bi se grajani nedostatki vsaj deloma odpraviti; treba
je predvsem sodelovanja in pomoči faktorjev, ki so v to poklicani.


Da se je započela akcija v zaščito redkih živali in rastlin, gre v prvi vrsti
zasluga odseku za varstvo prirode, ki se je ustanovil v okrilju Muzejskega društva
v Ljubljani. Ko se je razmotrival osnutek zadevne naredbe, je prevladalo
remenje, da naj bo vsako trganje varovanih cvetic sploh prepovedano, s cimer
bi se olajšal nadzorovalnim organom presodek o prestopku zasačenega. Po drugi
strani pa se je domnevalo, da bi se bilo sčasoma ob napredovanju turistike bati
uničenja redke flore tuđi tedaj, ako natrga vsakdo na vsakem pohodu le manjše
število redkih cvetic. Cit. naredba je bila dne 25. oktobra 1922. uzakonjena. Ob
tej priliki je ostalo besedilo prvotne naredbe neizpremenjeno.


V smislu zakona so zavezani župani in orožništvo, kakor tuđi vsi javni
nadzorstveni organi- posebno pa gozdno, lovsko in poljsko varstveno osebje in
tržna policija, da nadzirajo izvrševanie tega zakona in da ovajajo prestopke političnemu
okrajnemu oblastvu.


Objektiven poznavalec razmer mora priznati, da navedem nadzorovalni
organi res ne postopajo dovolj strogo. Orožništvo bi imelo priliko, da na kolodvorih
vsaj take turiste, ki so nenasitni in vlačijo velike šope prepovedanih
cvetic s planin, zapiše in ovadi. So pa tuđi tu težkoče. Ljudje, ki se zavedajo.
da so prepoved kršili, nosijo natrgane redke rastline skrite v nahrbtnikih. In baš
ti tiči so planinski flori najbolj nevarni.


Gozdno osebje — državno in zasebno — je že marsikatere nezmerne
turiste na službenih obhodih poklicalo na odgovor, slišati pa je moralo od dotičnih,
nepoznanih gospodov toliko neslanih opa´zk in nelepih priimkov, da mu
je skoro minilo veselje do intervencije. Mnogo uspeha je pričakovati od dobro
poučenih, zapriseženih lovskil čuvajev, ki jim itak ni po volji, da hodijo nekateri
turisti daleč od markiranih potov vsevprek po loviščih, iščoč redkih rastlin.
Ti bi imeli prilike dovolj, da nezmerne nabiralce zaustavijo in jim šope pobero.
Žal je med temi organi najti tuđi takih, ki sami kršijo predpise in ki našim turi


stom nišo nepoznani!


Poskrbelo se bo, da bodo v poletnem času izdani posebni opornim in svarila,
ki bi jih bilo na vidnih mestih prirediti na kolodvorih — izhodišči.h na planine
—, po planinskih in lovskih kočah, i dr.


Preuredba zakona, nasvetovana v članku Slov. plan. društva pa spada
esdaj v delokrog zakonodajnih korporacij. Ko bodo poslovale oblastnc skupščine.
imele bodo pri nas priliko, baviti se tuđi s predmetno zadevo. Šlvlc.


Taksa za prijave sečenj v Sloveniji.


. Prijave- ki jih vlagajo posamezniki v Sloveniji po zakonu z dne 28. fe"
bruarja 1922., štev. 383. Uradncga lista, niš o prost e pristojbni. Te prijave
so sedaj v smislu točke 4. člena 197 taksnega in pristojbinskega pravilnika z dne


6. novembra 1923., Služb. Novin štev. 263. (Urad. lista štev. 376 de 1923,) podvržene
taksi 5 Din postavkel. taksne tarife, rešitve takih prijav pa v smislu