DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 5/1924 str. 44 <-- 44 --> PDF |
Šumska industrija i trgovina. Pri nas padli kurz lire bi se automatično s primerno povišano ceno lire tedaj uravnal, ako bi lira samo padla, a ne obenem vrednost dinarja dvignila! Razvidno je torej, da je premikanje cen povzročil le dinar; valute sosednih držav se razmeroma napram ital. liri niso mnogo ali sploh nič spremenile. Italijanski lesni trg ni imel nikakršnega povoda, da poviša cene, vsaj je bil prej ko slej v položaju, da si les po isti ceni nabavi v drugih državah. Radi tega, bo nadaljni razvoj našega izvoza ne malo ugrožen, kajti,, ako postanejo cene, vsled porasta dinarja ob fiksnem kurzu lire, napram naši so sedni konkurenci prenapete, se lahko pripeti, da zgubimo večino odjemalcev v Italiji. Uničujoče posledice izvaja porast dinarja tudi v slučaju, ako´ se njega no tranja vrednost ne dvigne. Kaj nam koristi, ako v Ziirichu vrednost dinarja na rašča, a cene življenskim in drugim potrebščinam se nočejo znižati! Drugo dejstvO´, katero je zeloi neugodno uplivalo je: višek produkcijskih stroškov, ki ga imamo v glavnem v mezdah; v letu 1923 so se mezde za moška dela 30.6% in za ženska dela za 25.2%, povišale. Ako se upošteva malenkost no število ženskih moči napram splošni mezdni višini, tedaj sledi povprečno povišanje za 29.2%. To povišanje je bilo radi podraženja življenskih potrebščin neobhodno potrebno in sicer ravno v času ko soi cene lesa za 13.7% padle. Ako združimo obe številki tedaj vidimo, da se je kupčija za 42.9% poslabšala. Tudi za kupčijo ni bilo nobenih olajšav, naj si bo v kakršnikoli obliki, nasprotno obre-, menjuje isto: 1. Skrajšanje veljavnosti »Uverenja« le na 1 mesec, kar umevno zahteva stroške pri podaljšanju. 2. Osiguranje izvozne valute, ki je previsoka in katera, z ozirom na cenejo vrsto blaga, se ne more doseči, niti kriti. 3. Nadaljni porast dinarja ob enakostoječih cenah življenskim potrebščinam. Vsemu tem.u se pridruži strahovito pomanjkanje denarja, ki ovira vsako podjetnost; tako zaostaja stavbarstvo, na investicije ni za misliti, da, nemogoča so celo vsaka vzdrževalna dela. Nevarnost je tako velika, da se naša lesna industrija na ta način ne more rs^zvijati, temveč zaostajala bode vedno bolj, tako, da bode ščasomai popolnoma podlegla tuii konkurenci. In to občutimo še sedaj; opasno konkurenco ČSR na tržaškem trgu komaj še prenašamo. In kakoi tudi ne? Kar neverjetno se zdi, vendar je resnično, da ČSR izvozniki lesa plačajo iz Češke in Moravske do Trsta manjšo tovarniiio, kakor naši izvozniki iz Gorenjskega! Vzrok te olajšave ,ki je izvanredno korisna za čSR izvoznike, leži v fuzadevni trgovski pogodbi ČSR z Italijo, ki vsebuje za to posebno takozvano jadransko tarifo. Poleg tega je treba tudi uvažati, da ČSR izvaža samo smreko, medtem ko moremo mi izvažati le sm.reko pomešano z jelko: Na ta način je na pr. gozdni urad v Tržič-u zgubil večletnega odjemalca za cementne sodčke, gotovo pa je, da ta sučaj ni osamljen, temveč bodemo sčasoma imeli neštivilne slučaje. V naši državi, v kateri zavzema gozdno bogastvo prvo stopnjo narodnega premoženja, bi pač bila vsaka podpora in povzdiga lesne industrije v prvi vrsti potrebna in umestna. Inž. Sonnbichler. S^^^ |