DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 24 <-- 24 --> PDF |
302 Zgradba nove žage v Soteski na Oorenjskem. Ing. Franjo Seonik (Ljubljana): Zgradba nove žage v Soteski na Gorenjskeiru O priliki šumarskega kongresa v Ljubljani meseca avgusta 1. 192z., ogledali so si izletniki, ki so se vračali s Pokljuke, novo žago v Soteski. Marsikateri je z zanimanjem ogledoval stare in nove vodne zgradbe ter moderno strojno opremo- Mislil sem si, da bi biljo morda komu ljubo, spoznati natančnejše razne okolščine, pod katerimi se je začela in dovršila zgradba te žage. Zato sem se odločil napisati ta članek. »Žaga Soteska« se nahaja ob Savi Bohinjski v takozvani Soteski na Oorenjskem. Od železniške postaje Soteska na progi Jese- nice—Trst je oddaljena ca 2 km. Zgrajena je bila prvikrat 1. 1878po Kranjski industrijski družbi, ki je bila takrat lastnica okolišnjih gozdov. L. 1895- je prešla z gozdovi vred v last Kraniskega verskega zaklada in obratuje danes z njo kr. šumska uprava v Bohinjski Bistrici. Prvotno je bila tam žaga samica s pogonom navadne Jonvalove turbine, močne 50 H. P. Sčasoma je bil postavljen mesto samice jarmenik, nato vzidana poleg stare turbine nova moderna Francisturbina z 80 HP. Nato je bilo poslopje razširjeno in postavljen drugi jarmenik in končno napravljeno še vodno kolo za pogon generatorja za električno razsvetljavo. Krožne žage in drugi manjši stroji so bili vsi starejših tipov. Stavba sama je bila pa lesena. Ker se je vedno le preurejevala in dozidavala, ni odgovarjala več modernim zahtevam ne po delazmožnosti, ne v tehničnem oziru. Žaga se je oddajala v najem kupcem lesa v bližnjih verskozakladnih gozdovih. Dne 11. aprila 1921. je uničil požar žago ob enem pa tuđi veliko množino rezanega in okroglega lesa, ki je bil nakopičen na bližnjih skladiščih. Kmalu po požaru so se pričele priprave za zgraditev nove žage. Predvsem je bilo treba izdelati nacrt, ki bi odgovarjal vsem modernim zahtevam. To je bila težka naloga- Direkcija šum v Ljubljani, ki je bila osnovana še le po prevratu, nima gradbenega oddelka, v čigar delokrog spada projektiranje novih zgradb. Privatnega šum. tehničnega biroja, kateremu bi se bila mogla poveriti sestava celega projekta, v Sloveniji nimamo. Med državnimi gozdarskimi inženjerji, ki so po svoji teoretski izobrazbi v prvi vrsti poklicani za izvrševanje sličnih del, pa ni bilo nobenega, ki bi imel potrebno prakso v specijalni gradbeni stroki. |
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 25 <-- 25 --> PDF |
Zgradba nove žage v Soteski na Oorenjskem. 303 Pri kolegijalnih posvetovanjih med organi državne šumske uprave in bivšimi najemniki so se določile glavne smernice za postavitev nove naprave. Uspeh teh posvetovanj je bil sklep, da se zgradi nova žaga na istem mestu kot je stala prejšnja in sicer tako, da se pridrži stara turbinska krnica1 s Francisovo turbino 80 HP. Predlog šum. upravitelja Josipa Qoedererja, da se brez ozira na te ostanke zgradi na drugem mestu celotna nova stavba, je bil iz vzrokov štednje odklonjen. Pri poznejših posvetovanjih se je pretresat tuđi predlog, da se zgradi na kraju pogorele žage električna centrala, žaga sama pa postavi pri kolodvoru Soteska. Električna centrala naj bi dobavljala električni tok za pogon in razsvetljavo žage. preostali tok pa bi se oddal okolišnjim vašem odnosno industrijskim podjetjem. Ker bi pa nastale teškoće pri nakupu zemljišča pri kolodvoru, dalje ker bi bila potrebna veliko večja gradbena glavnica in končno radi dolgotrajnega časa. ki bi bil potreben za dovršitev povećane naprave, se je ta misel opustila- Pozvale so se razne tvrdke, da napravijo na podlagi danih navodil svoje projekte. Vsaka tvrdka je stavila nato svojo ponudbo in sicer tovarne strojev za strojni, gradbene tvrdke pa za gradbeni del naprave. Ko so se spravili posamezni projekti v sklad s prvimi smernicami, se je sestavil generalni projekt ćele naprave- Naslanjal se je na ostanke prejšne zgrabe ter je obsegal le najnujnejše objekte, ki bi se morali izvršiti. Stroški so bili v maju leta 1921. proračunani na 510-000 Din. V svrho izvršitve tega projekta je bil stavljen predlog, da naj zgradi žago državna uprava sama. Finančno ministrstvo pa je odklonilo predlog z motivacijo, da bi tako velik izredni kredit preveč obremenil državni budžet- Istotako je bil zavrnjen predlog, da naj država za zgradbo žage v režiji najame posojilo, ki bi se bilo dobilo v Ljubljani. Ker torej ni bilo drugega izhoda, je bilo končno sklenjeno, da se odda postavitev žage privatni lesno-industrijski tvrdki pod sličnimi pogoji, kot se sklepajo eksp3oatacijske pogodbe v Bosni. Izmed vloženih ponudb je bila najugodnejša ponudba tvrdke Dolenc-Pogačnik, ki je bila po daljših razpravah s tvrdko sprejeta od ministrskega sveta dne 7- septembra 1921. S pogajanji in posvetovanji se je izgubilo mnogo dragocenega časa. Zamudilo se je ćelo poletje 1921, ki je bilo zelo lepo in suho- Medtem so se izvršile na stavbišču razne priprave, da je bilo mogoče začeti z glavnim delom takoj po zadevni odločitvi ministrstva za šume in rudnike. Ko je bila sprejeta ponudba tvrdke Dolenc-Pogačnik glede postavitve žage, je začela tvrdka takoj z delom v lastni režiji. Za podlago ji je služil odobreni generalni projekt ćele zgradbe. *) Turbinska krnica -= Turbinenschachf. |
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 26 <-- 26 --> PDF |
Zgradba nove žage v Soteski na Gorenjskem. Takoj v začetku pa se je pokazalo, da je ta projekt v tehničnem oziru pomanjkljiv, ker ne izkorišča vseh razpoložljivih vodnih sli. Vsled tega je napravil gradbeni svetnik ing. Jos- Otachal iz Ljubljane nov osnutek ćele naprave, po katerem je bilo doseženo maksimalno izkoriščanje vodne sile- Na podlagi tega osnutka so se oddale vodogradnje ljubljanski gradbeni tvrdki ing. Dr. Miroslava Kasala kot najprimernejšemu ponudniku. Gradbena tvrdka je pričela z delom v začetku oktobra 1- 1921. Vsled oštre zime, ki nastopa v Bohinju zelo zgodaj, so se morala dela začetkom decembra prekiniti in so se mogla nadaljevati še le spomladi 1. 1922 Qlavna dela so bila dokončana do 8. novembra 1922. v toliko, da sta se mogla pričeti obrat in izvršiti kolavdacija po politični upravi. Medtem ko je žaga že obratovala, so se izvrševala še razna naknadna dela. Ta so bila dovršena do 22. januarja 1923, katerega dne se je izvršila kolavdacija in obenem prevzem žage po državni šumski upravi S tem dnem je prešla tuđi žaga v državno last in bila oddana takoj v zakup v smislu sklenjene pogodbe tvrdki Dolenc-Pogačnik. V naslednjih odstavkih hočem podati: I. opis zgradbe in gradbenih del, II. splošna razmotrivanja, ki se nanašajo na to napravo. I- Opis zgradbe in gradbenih del. Ime Soteska (Stenge) prihaja od več kilometrov dolge zareze,, tesni ali soteske, po kateri teče reka Sava Bohinjska. Dolina je tuđi na mestu, kjer stoji žaga, zelo ozka. Kakor kaže presek terena A-B (gl. si. na str. 307.), je na levem bregu Save komaj dovolj prostora za cesto in železnico, na desnem bregu pa se dviga neposredno nad malo. ca 8500 m2 obsegajočo ravnico strm obronek. Ta ravnica je državna last, medtem ko je obronek last posameznih privatnikov — seljakov. Mejo med obema tvori javna izvozna pot, tako da iz tega vzroka privatno zemljišče ne more služiti za event- skladišče za okrogel odnosno rezan les. Plato, ki priđe poštev kot stavbišče in skladišče, meri okrog 6500 m2. Drugo odpada na kanal, plovišče1 in cesto. Če vzamemo za presojo porabnosti tega prostora za žago podatke ing. Lippmanna2 o razmjer ju med stavbo, skladiščem za okrogel les in skladiščem za rezan les, vidimo, da to mesto ne odgovarja zahtevam. Po Lippmannovih podatkih je potreben normalno n. pr. za žago z 2 jarmenikoma in vse druge pripadajoče naprave ca 6000 m2 velik prostor. Od tega bi se imelo porabiti za: stavbe hlodišče3 skladišče za rezan les 0-1 0.6 0.3 J) plovišče = Triftplatz. 2) ing. Robert Lippmann: „Anlage, Einrichtung und Betrieb der Sagewerke" ") hlodišče = skladišče za okrogel les (hlode ali krije). |
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 27 <-- 27 --> PDF |
Zgradba nove žage v Soteski na Gorenjskem. 305 celokupnega prostora, torej 600 m2 3600 m2 1800 m3 V našem slučaju pa imamo (glej situacijsko sliko) sledeči po ložaj. Ćelo stavbišče meri okrog 6500 m2. Od tega odpade na: stavbe3 hlodišče skladišče za rezan les 850 m2 1900 m3 3750 m1 izraženo v desetinkah pa: 0.13 0.29 0.58 Podatki ing. Lippmanna naj ne služijo kot pravilo, ker se tuđi pri drugačnem razmerju lahko z dobrim uspehom obratuje. V vsakem slučaju so namreč razne okolnosti merodajne za izbero prostora in razmerja. SI. 1. Zaga v Soteski. Za hlodišče služi nam prostor na desni, za skladišče za rezan les pa prostor na levi strani kanala. Če primerjamo površine naših skladišč z Lippamnnovimi normalnim! površinami, vidimo, da je naše hlodišče premajhno, skladišče za rezan les pa preveliko. V resnici pa slednje ni preveliko, ker se mora nahajati krog in krog žage prazen prostor za manipulacijo; plovišče, kanal in obe sušilne lopi ob strani pa tuđi onemogočajo popolno izrabo prostora za skladišče V času slabe konjunkture se skladišče hitro napolni in postane premajhno. V tem slučaju pa služi tzv. Kopišče, ki je ca 200 m oddaljeno od žage, kot rezervno skladišče. 4) Tu so všteti: poslopje žage z vsem stranskimi prostori, stanovanjska hižica. hlev in lopa za brizgalno. Obe sušiini lopi sta vrštefi v skladišče za rezan les. |
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 28 <-- 28 --> PDF |
Zgradba nove žage v Soteski na Oorenjskem. Hlodišče pri neprekinjenem obratovarvju navadno popolnoma zadostuje. Le v slučaju, če nastane daljši zastoj v obratovanju, medtem ko se radi prometnih razmer okrogel les mora spravljati na skladišče, postane isto premajhno. Skoro ves les, ki se razžaga na tej žagi, se doplove namreč po Savi. Iz gozdnih oddelkov, ki gravitirajo proti Savi, priđe les po žičnicah ali po saneh v dolino, kjer se spuste hlodi v vodo in splavijo do jezu v Savi. Nad jezom se nahajajo grablje, ki prestrežejo hlode, da ne plovejo z vodo dalje, temveč skozi zatvornico po kanalu v plovišče, kjer jih ustavijo druge grablje, da ne morejo iz plovišča v dovodni kanal k turbinam. Iz plovišča se izvlačijo hlodi nato s cepini na hlodišče, sortirajo po debelini in zlože y kupe. Cas plovbe je omejen z ozirom na ribogojstvo, včasi pa je plovba onemogočena radi nizke vode. Za časa plovbe se okrogel les na hlodišču brzo nakopiči- Da ne zmanjka prostora, je treba napraviti zelo visoke kupe, kar pa je zvezano z velikimi stroški Če dopuščajo terenske razmere in druge okolščine, je navadno najboljše žago tako situirati, da se nahaja hlodišče pred, skladišče za rezan les pa za žago. Naše terenske razmere pa tega nišo dopuščale, vsled česar se nahajata obe skladišči pred žago odnosno ob žagi. Pot, ki´-3o napravi les skozi žago torej ni premočrtna, temveč je zavita v podobi zanke. Dosti ugodnejše bi bilo, da se je pomaknilo poslopje žage še za ca 20 m daije v smeri toka vode; na ta način bi bili pridobili pred žago več prostora za skladišči. Vsa poslopja so na novo zgrajena, in sicer: poslopje žage (žagarna1 s pritiklinami), stanovanjska hišica, hlev, dve sušilni lopi in mala lesena uta za požarno brizgalno. Vse vodogradne naprave so izvedene v betonu- Stene dotočnega in odtočnega kanala, kakor tuđi stene podzemlja žage so zgrajene iz betona, mešanega v razmerju 1 :10 z vložkami kamenja. Le stene turbinskih krnic so brez kamenenih vložk. Vsi zidovi v pritličju so napravljeni iz opeke. V žagarni so stene med z opeko zidanimi stebri deloma iz lesa. Krov nad žagarno je navadna lesena krovna konstrukcija, krita z navadno stresno opeko,1 medtem ko je napravljen nad stranskimi prostori krov iz lesnega cementa. Stanovanjska hišica je sezidana tuđi iz opeke in krita z navadnimi strešniki. Služi kot stanovanje za osebje tvrdke in državnega gozdnega čuvaja- Slednji nadzira poslovanje na žagi ter vse druge industrijske naprave in gozdove, spadajoče v varstveni okraj »Gorjuše «. Hlev s kolarnico je zidan iz otle cementne opeke in krit z zarezano opeko.2 Postavljen je bil vsled tega, ker hoče prevažati tvrdka les z lastnimi konji radi pomanjkanja voznikov v bližnji okolici. V podstrešju nad hlevom se nahaja soba za delavce. 1) žagarna = Sagehalle. 2) Biterschranzziegel ´) Falzziegel |
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 29 <-- 29 --> PDF |
Zgradba nove žage v Soteski na Qorenjskem. |
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 30 <-- 30 --> PDF |
Zgradba nove žage v Soteski na Qorenjskem. Sušilni lopi sta leseni in kriti z zarezano opeko. Na stebrih, oddaljenih drug od drugega po 5 m, počiva takozvana nemška krovna konstrukcija- V teh lopah se sušijo deske na zraku na ta način, da se postavijo po konci po širini druga do druge v smeri poprečnega prereza lope. Fo dolžini pa so ločene posamezne vrste desk medsebojno približno za debelino eue deske. Skozi te presledke veje neprestano zrak in osuši deske veliko hitreje kot zložene v skladih. Takrat, ko se je začelo rešavati vprašanje postavitve žage, smo stali pred težkim vprašanjem, kako z malimi stroški zgraditi nekaj solidnega in modernega. Pisec tega članka, ki se je nahajal pri šumski upravi v Boh. Bistrici od takrat, ko je žaga pogorela pa do oddaje nove žage v najem, je bil skoro pri vseh delih, ki so se nanašala na novo postavitev. Ko se je začela graditi žaga v režiji tvrdke Dolenc-Pogačnik, mu je bil poverjen s strani gozdnega erarja državni nadzor nad gradbenimi deli in obenem administrativno vodstvo vseh poslov za tvrdko- Kot tak je videl vse krize in težave, ki so se pojavili pred začetkom dela, med gradnjo in po dovršitvi zgradbe. Kakor že omenjeno, je pričela gradbena tvrdka ing- Dr. Miroslava Kasala z glavnimi deli v pozni jeseni 1. 1921- po odobrenem projektu. Ta projekt je predvideval v glavnem, da ostane nova stavba na istem mestu kod bivša stara; dalje poglobitev odločnega kanala, s čemer se poveča padec za 1.3 m in pridobi na sili za ca 75 HP in končno napravo kanala za odvajanje gramoza. Vse vodogradnje se izvedejo v betonu, nadzemni zidovi pa v opeki- Strojne naprave se izrvše po najmodernejših principih. Kmalu se je pa pokazalo, da stara turbinska krnica ni porabna in se mora na vsak način odstraniti- Vsled tega se je ves projekt znatno izpremenil. Ko smo pričeli kopati temelje za zidove odtočnega kanala in turbinskih krnic, se je pojavila nova težkoča. V globini temeljev so zadeli delavci na najčistejšo glino. Ciradbena tvrdka se pri ogledovanju stavbišča ni potrudila, da bi se bila prepričala z vrtanjem o kakovosti terena. Stavbišče je namreč nasipina. Z ozirom na geološko strukturo bližnje okolice je zaključeval podjetnik, da sestoji iz peska in gramoza, nanešenega na skalnato podlogo. O pravilnosti svojega zaključka je bil tako prepričan, da ni niti poskušai vrtati na mestu, ki se je moralo poglobiti- V glini se je našla tuđi vrsta smrekovih pilotov od prejšnje zgradbe, ki so bili že crni in trdi ter so se deloma porabili za novo zgradbo. Temelji zidov krnice in odtočnega kanala se nišo smeli postaviti na glino. Zato je bilo treba zabiti pod nje pilote- Za pilote se je vzel smrekov les, dolg po 5 m in zabijali so se v tlo drug ob drugemšli so v globino večinoma do ćele dolžine, le mestoma manj. Če se po IO1 udarcih z ovnom ni pogreznil pilot za 1 cm, se je prestalo z zabijanjem in odžagal pilot tik zemlje. Glava pilota ne srne priti v beton. Po zimi so se prekinila dela pri poglobljanju odtočnega kanala in zabijanju pilotov. Pomlad 1. 1922. pa je bila zelo deževna. Ražen tega so se pojavili mnogi izviri, ki so zelo ovirali delo- V izkopanjh |
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 31 <-- 31 --> PDF |
Zgradba nove žage v Soteski na Goreniskem. 309 jamah za temelje, kjer so se zabijali v dno piloti, se je neprestano nabirala voda. Odstranjevala se je sproti z neprestanim črpanjem. Vsled počasnega dotoka se ni mogla porabiti parna sesalka, temveč se je rabila le mala ročna sesalka, kar je bilo seveda dosti počasnejše in dražje delo l\idi temelji jarmenikov in istebrov v podzemlju žagarne so pilotirani. Skupno je bilo porabljenih 352 smrekovih pilotov. Qramoz za betoniranje se je dobival iz savske struge. Vsled stalne visoke vode pa je bila ta dobava zelo otežkočena, deloma ćelo onemogočena. Ko je nastopilo končno lepo vreme, pa je zmanjkalo gradbeni tvrdki cementa, ker ga ni imela veliko v zalogi. Cement je bilo takrat zelo težko dobiti, ker je vladala v državi živahna gradbena delavnost. K tem zaprekam je prišla še prometna kriza, povećana vsled vojaških priprav prot Madžarski. Zato je bil prevoz vsakojakega materiala zelo otežkočen. Navedene okolnosti so delo znatno zavlekle in zgradbo zelo podražile. Medtem so se izvršila naročila strojev. V prvotnem nacrtu in proračunu je bilo določeno, da se opremi žaga s sledečimi stroji: 2 turbinama za pogon, 2 jermenikoma, 2 navadnima krožnima žagama za obrobljevanje, 1 krožno žago za rezanje remeljnov odn. paralelno obrobljevanje, 1 nihalno žago za prirezovanje, z 1 navadnim brusilnikom, 1 dinamostrojem za električno razsvetljavo in končno 1 požarno brizgalno. Od prejšnje žage so preostali: 1 turbina, 1 jarmenik, 2 navadni krožni žagi, brusilnik in nekatere transmisije. Ti stroji so bili deloma zelo obrabljeni, deloma so pri požaru precej trpeli in so bili potrebni temeljitega popravka- V popravo so se oddali Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, ki je dobavila tuđi železne grablje, vse zatvornice in nekatere nove transmisije. Novi stroji so se nabavili ponudbenim potem. Najugodnejšo ponudbo za stroje za obdelovanje lesa so stavile »Strojne tovarne in livarne, d. d.« v Ljubljani. Radi Štednje se je oddala dobava in poprava strojnih naprav dvema tvrdkama. Tovarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah pa nišo urejene za proizvajanje odn. popravilo finih strojev za obdelovanje lesa. Stroški za popravilo starih strojev nišo bili veliko nižji od nabavne cene novih strojev. Popravljen stroji so bili zastarele konstrukcije in so se pozneje deloma odprodal; in nadomestili z novimi. Pri veliki, moderni žagi ne kaže nameščati popravljenih strojev zastarelih sistemov; boljše jih je prodati in nabaviti nove, moderne sisteme, saj postanejo tuđi ti pri današnjem naglem razboju tehnike v kratkem času zastareli. Novo turbino in većino novih strojev za obdelovanje lesa so lobavile »Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani«, ki so do danes lajboljše podjetje za te proizvode v naši državi. Morda v tehničnem )ziru ne dosegajo prvovrstnih svetovnih tvrdk, toda njegovi izdelkî ta žago v Soteski so se izkazali za dobre in solidne. |
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 32 <-- 32 --> PDF |
Zgradba nove žage v Soteski na Gorenjskem. S poglobljenjem odtočnega kanala za 1-3 m se je zvišala vodna moe od ca 80 na 150 HP. Stara Francis-turbina, ki se je obdržata, 4ma 80 HP. Ce bi se hotelo torej izrabiti vso vodno silo, bi se bila morala naročiti nova turbina s 70 HP. Kupila pa se je turbina s 23 HP, z motivacijo, da za sedaj popolnoma zadostuje ; po potrebi se še vedno lahko naroči dodatna turbina. Zaenkrat je ostalo torej ca 47 HP neporabljenih. Vsekakor bi bilo umestnejše, da se je naročila takoj v začetku turbina s 70 HP ; prvič zato, ker bi ne bila veliko dražja , drugič pa zato, ker se lahko obrat po potrebi hitro razširi. V poletnem času je delo hitrejše napredovalo, tako da je bila jeseni 1. 1922. žaga v glavnem gotova. Treba pa je bilo izvršiti še mnogo naknadnih del, kakor napravo obrežnega zidu od Savi, prefcritje odtočnega kanala, planiranje terena okrog žage itd. Ražen tega so se pokazali pri stavbi sami razni nedostatki, ki jih je bilo treba odstraniti. Pri prvem daljšem deževju je začel puščati krov iz lesnega cementa na stranskem poslopju. Ta krov je bil napravljen na sledeči način: Železo-betonski strop se je najprej prevlekel s plastjo lesnocementne smole. Na plast smole je prišla plast lepenke, na to 2 cm debela plast peska in končno na vrh ca 5 cm debela plast gramoza. Toda še pravočasno se je izkazalo, da takšna izolacija ne zadostuje. Zato je morala biti položena naknadno še ena plast lesnocementne smole in lepenke, na katero sta bila nasuta potem pesek in gramoz. Za tako izvršeno izolacijo je prevzel klepar, ki je izvrševal delo, tuđi eno!etno garancijo, česar prej ni hotel storiti. Pri tej priliki pripominjam, da krov iz lesnega cementa na temdelu poslopja ni posebno umesten. Napravljen je bil radi tega, da se odstrani nevarnost požara vsled neprevidnosti v delavskih stanovanjih odnosno pisarnah. Toda ta nevarnost bi se dala odstraniti ali vsaj zelo zmanjšati na drug. cenejši način. Ta krov iz lesnega cementa je prvič dražji od navadnega, drugič se mi zdi izolacija še vedno nedostatna; tuđi estetski ne napravi najboljšega utiša. Razentega bi služil prostor pod navadnim krovom lahko kakšni koristni svrbi. Drugi nedostatek se je pokazal, ko je bila spuščena voda v dotočni kanal in je narastla Sava vsled daljšega deževja. Iz plovišča in od drugih strani je prodirala voda skozi propustno tlo do zidov in nastopila v podzemlju. Deloma je pronicala skozi tlak, deloma skozi zidove. Vsled naratsle Save pa se je dvignila tuđi voda v odtočnem kanalu in pritekala v podzemlje skozi vrata, ki vodijo iz podzemlja žagarne na mostič preko odtočnega kanala in služijo za izvoz žaganja. Pod betoniranim tlom podzemlja bi morala biti izvršena drenaža, tako da bi voda, ki pronica skozi zidove in tlo. odtekala pod tlom v odtočni kanal. Skozi zidove bi voda sčasoma tuđi ne pronicala več, ker bi kmalu zamašila fine luknjice, ki se nahajajo v vsakem betonu in ki povzročijo, da vsak beton v začetku propušča vodo. Drenaža se ni izvršila takoj v začetku zgradbe vsled tega, ker se |
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 33 <-- 33 --> PDF |
Zgradba nove žage v Soteski na Qorenjskem. voda podzemlju žage takrat še ni pojavila; odtočni kanal še ni bil sezidan in dotočni kanal ter plovišče sta bila prazna. Nastalo je vprašanje, kako odstraniti ta nedostatek. V podzemlju poslopja levo od kanala (v prostoru za generator, skladišču za olje itd.) se je resilo vprašanje na ta način, da se je napravil na zidovih cerezitni omet, na tleh pa 2 cm debel cerezitni tlak. Istotako je bila ometana s tem ometom tuđi notranja stran dotočnega kanala, v kolikor se nahaja v poslopju, in turbinskih krnic. Cerezitni omet se je izkazal pri naslednji povodnji kot prav dober in svrhi odgovarjajoč. Težja je bila rešitev v podzemlju žagarne. Cerezitni tlak in omet bi ne bila tu na mestu, ker bi pri prvem poškodovanju ometa ali tlaka privrela voda skozi luknjo. Zato se je zdela ugodnejša druga rešitev. V podzemlju žagarne, ca 1.5 od obrobnega zida, se je presekal paralelno z zidom tlak in izkopal 20 cm širok kanal s padcem 1 %, po katerem odteka voda v odtočni kanal. Kanal ima betonirane stene z mnogimi luknjami; pokrit je z deskami, tako da se lahko poljubno otvori in očisti. Toda s tem ta nedostatek ni bil popolnoma odstranjen, ker v slučaju visoke vode prodre voda iz Save po kanalu v podzemlje žage. Kakih 100 m pod žago se nahaja v strugi Save ogromna skala, ki šega od desnega skoro do levega brega reke in tvori naravni jez- Za časa velikih nalivov spomladi in jeseni, ko voda s strmih obronkov naglo priteka v Savo, povzroči ta jez, da se dvigne gladina Save v teku enega dne časih za več kot 2 m, nato pa zopet naglo pada- Ob takih prilikah se dvigne voda v odtočnem kanalu na visino tal v podzemlju in višje. Zato priteka voda skozi novi kanal v podzemlje žagarne in ker se nahajata osi turbin v isti visini s tlom, ni mogoče žagati; voda priđe v ležaje in poškoduje lahko tuđi gonilne jermene Da se to prepreci, se je nameravala napraviti pri izlivu drenažnega kanala v odtočni kanal automatična zaklopka, ki bi jo v odtočnem kanalu naraščajoča voda polagoma dvigla in končno lahko hermetično zaprla otvor v drenažni kanal. Tako bi sicer ne pritekala več voda iz odtočnega kanala v podzemlje, toda tuđi voda. ki se nabere v drenažnem kanalu, bi ne mogla odtekati, njena gladina v podzemlju bi se dvignila in učinek bi bil isti, kot da ni zaklopke- Da se prepreci pritok vode v podzemlje pri običajnih poplavah (vremenske katastrofe kot n. pr. lanska, so dosti redke), je bil stavljen predlog, da se odstreli del ali še boljše cela skala, ki tvori sedaj gori omenjeni naravni jez v strugi Save. Na ta način bi se povečal pretočni profil in dosegel hitrejši odtok vode. V to svrho bi se moralo izposlovati dovoljenje politične urjrave, kar bi bilo mogoče seveda le na podlagi komisionelnega ogleda in dogovora s sosednimi posestniki. Z ozirom na to, da bi te priprave lahko zelo dolço trajale, dalje ker se je dovršitev zgradbe žc itak zelo zavlekla in končno ker so bili stroški že nerazmerno narasli. se je ta ideja opustila. Prej ali slej se bo pa le morala uresničiti, ker napravlja voda vsako leto veliko škodo na strojih, dru^cm materi |
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 34 <-- 34 --> PDF |
312 Zgradba nove žagc v Soteski na Qorenjskem. alu in se zamudi mnogo časa, če žaga stoji. Ta škoda je znašala samo v 1. 1923- sigurno več, kakor bi znašali stroški za omenjeno odstranitev zapreke. Vsi glavni stroji so bili do začetka zime 1. 1922. montirani. Tuđi električna instalacija, ki je bila poverjena tvrdki Štebi & Tuječ iz Ljubljane, je bila dovršena. Dinamostroj za istomerni tok, je bil nabavljen že spomladi. Za slučaj požara je bila prvotno projektirana naprava hidravlične sesalke s krožnim sistemom cevi in z več hidranti. Nahajala bi se v betonirani in pred ognjem varni strojarni in gnala bi jo mala turbina. Če bi nastal ogenj na žagi ali v stranskih poslopjih, bi se odklopil od male turbine del osi, ki goni druge stroje in v par trenutkih bi se priklopila sesalka, ki bi črpala vodo iz odtočnega kanala. Na ta način bi delovala lahko sesalka neprestano tuđi pri najhujšem požaru. Z ozirom na velike stroške te naprave (ca 50.000.— Din) in na dejstvo, da je nevarnost požara vsled zidanega poslopja veliko manjša, kot je bila prej, se projekt ni izvršil- Nabavila se je le ročna brizgalna pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, ki je nameščena v mali leseni lopi pri plovišču (v situaciji označena z »B«); uporablja se tuđi za odstranitev vode iz podzemlja žage o priliki povodnji. Strojni inženjer, ki je postavil stroj, je predlagal, da se postavi na žagi tuđi ekshaustor, sesalni aparat za odstranjevanje žaganja. Takšni aparati so v navadi pri vseh večjih mizarskih dejavtiicah in tovarnah. Od vsakega stroja pelje pločevnasta cev v veliko zbiralno cev, v kateri se nahaja električni ventilator. Zračni tok vleče žaganje v cev, po kateri priđe na določen prostor izven žage. Vsled izredno narastlih stroškov za žago državna uprava tuđi te naprave ni izvršila. Tvrdka sama je pa tuđi ni hotela izvršiti na lastne stroške- To je bilo pogrešno. Sesalna naprava bi stala namreč samo 40—50-000 Din. Obresti 10% od vloženoga kapitala 5o.ooo Din znašajo na leto 5.000 Din. Po sedanjih izkušanjih mora biti zaposlen neprestano 1 delavec z odstranjevanjem žaganja izpod žage- Če bi bil napravljen ekshaustor, bi se ta delavec prihranil. Delavske plače znašajo danes ca 5 Din od ure, na dan pa pri 10 urnem delu 50 Din. Če računamo 300 delavnih dni na leto, bi prihranili na ta način po današnji vrednosti denarja letno okrog 15-000 Din. Ako primerjamo ta znesek z obrestmi od vloženega kapitala, vidimo, da bi se isti v 5 letih amortizirah Tvrdki bi se torej naprava kmalu izplačala in po preteku zakupne pogodbe bi jo gotovo odkupila državna uprava. Dobrodošla pa bi bila napravi tuđi vsled tega, ker bi se ne zamudilo toliko časa s čišćenjem strojev in pa iz zdravstenih ozirov, ker bi v obratnem prostoru ne bilo toliko zdravju in delazmožnosti škodljivega prahu. (Konec sledi.) |