DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 26 <-- 26 --> PDF |
Zgradba nove žage v Soteski na Gorenjskem. Takoj v začetku pa se je pokazalo, da je ta projekt v tehničnem oziru pomanjkljiv, ker ne izkorišča vseh razpoložljivih vodnih sli. Vsled tega je napravil gradbeni svetnik ing. Jos- Otachal iz Ljubljane nov osnutek ćele naprave, po katerem je bilo doseženo maksimalno izkoriščanje vodne sile- Na podlagi tega osnutka so se oddale vodogradnje ljubljanski gradbeni tvrdki ing. Dr. Miroslava Kasala kot najprimernejšemu ponudniku. Gradbena tvrdka je pričela z delom v začetku oktobra 1- 1921. Vsled oštre zime, ki nastopa v Bohinju zelo zgodaj, so se morala dela začetkom decembra prekiniti in so se mogla nadaljevati še le spomladi 1. 1922 Qlavna dela so bila dokončana do 8. novembra 1922. v toliko, da sta se mogla pričeti obrat in izvršiti kolavdacija po politični upravi. Medtem ko je žaga že obratovala, so se izvrševala še razna naknadna dela. Ta so bila dovršena do 22. januarja 1923, katerega dne se je izvršila kolavdacija in obenem prevzem žage po državni šumski upravi S tem dnem je prešla tuđi žaga v državno last in bila oddana takoj v zakup v smislu sklenjene pogodbe tvrdki Dolenc-Pogačnik. V naslednjih odstavkih hočem podati: I. opis zgradbe in gradbenih del, II. splošna razmotrivanja, ki se nanašajo na to napravo. I- Opis zgradbe in gradbenih del. Ime Soteska (Stenge) prihaja od več kilometrov dolge zareze,, tesni ali soteske, po kateri teče reka Sava Bohinjska. Dolina je tuđi na mestu, kjer stoji žaga, zelo ozka. Kakor kaže presek terena A-B (gl. si. na str. 307.), je na levem bregu Save komaj dovolj prostora za cesto in železnico, na desnem bregu pa se dviga neposredno nad malo. ca 8500 m2 obsegajočo ravnico strm obronek. Ta ravnica je državna last, medtem ko je obronek last posameznih privatnikov — seljakov. Mejo med obema tvori javna izvozna pot, tako da iz tega vzroka privatno zemljišče ne more služiti za event- skladišče za okrogel odnosno rezan les. Plato, ki priđe poštev kot stavbišče in skladišče, meri okrog 6500 m2. Drugo odpada na kanal, plovišče1 in cesto. Če vzamemo za presojo porabnosti tega prostora za žago podatke ing. Lippmanna2 o razmjer ju med stavbo, skladiščem za okrogel les in skladiščem za rezan les, vidimo, da to mesto ne odgovarja zahtevam. Po Lippmannovih podatkih je potreben normalno n. pr. za žago z 2 jarmenikoma in vse druge pripadajoče naprave ca 6000 m2 velik prostor. Od tega bi se imelo porabiti za: stavbe hlodišče3 skladišče za rezan les 0-1 0.6 0.3 J) plovišče = Triftplatz. 2) ing. Robert Lippmann: „Anlage, Einrichtung und Betrieb der Sagewerke" ") hlodišče = skladišče za okrogel les (hlode ali krije). |