DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 6/1924 str. 34     <-- 34 -->        PDF

312 Zgradba nove žagc v Soteski na Qorenjskem.


alu in se zamudi mnogo časa, če žaga stoji. Ta škoda je znašala
samo v 1. 1923- sigurno več, kakor bi znašali stroški za omenjeno
odstranitev zapreke.


Vsi glavni stroji so bili do začetka zime 1. 1922. montirani.
Tuđi električna instalacija, ki je bila poverjena tvrdki Štebi & Tuječ
iz Ljubljane, je bila dovršena. Dinamostroj za istomerni tok, je bil
nabavljen že spomladi.


Za slučaj požara je bila prvotno projektirana naprava hidravlične
sesalke s krožnim sistemom cevi in z več hidranti. Nahajala
bi se v betonirani in pred ognjem varni strojarni in gnala bi jo mala
turbina. Če bi nastal ogenj na žagi ali v stranskih poslopjih, bi se
odklopil od male turbine del osi, ki goni druge stroje in v par trenutkih
bi se priklopila sesalka, ki bi črpala vodo iz odtočnega kanala.


Na ta način bi delovala lahko sesalka neprestano tuđi pri najhujšem
požaru.


Z ozirom na velike stroške te naprave (ca 50.000.— Din) in na
dejstvo, da je nevarnost požara vsled zidanega poslopja veliko manjša,
kot je bila prej, se projekt ni izvršil- Nabavila se je le ročna
brizgalna pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, ki je nameščena
v mali leseni lopi pri plovišču (v situaciji označena z »B«);
uporablja se tuđi za odstranitev vode iz podzemlja žage o priliki
povodnji.


Strojni inženjer, ki je postavil stroj, je predlagal, da se postavi
na žagi tuđi ekshaustor, sesalni aparat za odstranjevanje žaganja.
Takšni aparati so v navadi pri vseh večjih mizarskih dejavtiicah
in tovarnah. Od vsakega stroja pelje pločevnasta cev v veliko zbiralno
cev, v kateri se nahaja električni ventilator. Zračni tok vleče
žaganje v cev, po kateri priđe na določen prostor izven žage.


Vsled izredno narastlih stroškov za žago državna uprava tuđi
te naprave ni izvršila. Tvrdka sama je pa tuđi ni hotela izvršiti
na lastne stroške-


To je bilo pogrešno. Sesalna naprava bi stala namreč samo
40—50-000 Din. Obresti 10% od vloženoga kapitala 5o.ooo Din
znašajo na leto 5.000 Din. Po sedanjih izkušanjih mora biti zaposlen
neprestano 1 delavec z odstranjevanjem žaganja izpod žage- Če
bi bil napravljen ekshaustor, bi se ta delavec prihranil. Delavske
plače znašajo danes ca 5 Din od ure, na dan pa pri 10 urnem delu
50 Din. Če računamo 300 delavnih dni na leto, bi prihranili na ta
način po današnji vrednosti denarja letno okrog 15-000 Din. Ako primerjamo
ta znesek z obrestmi od vloženega kapitala, vidimo, da bi
se isti v 5 letih amortizirah Tvrdki bi se torej naprava kmalu izplačala
in po preteku zakupne pogodbe bi jo gotovo odkupila državna
uprava. Dobrodošla pa bi bila napravi tuđi vsled tega, ker
bi se ne zamudilo toliko časa s čišćenjem strojev in pa iz zdravstenih
ozirov, ker bi v obratnem prostoru ne bilo toliko zdravju in
delazmožnosti škodljivega prahu.


(Konec sledi.)