DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 14 <-- 14 --> PDF |
338 Zgradba nove žage v Soteski na Gorenjskem. Če bi se bil sestavil takrat, ko se je počela naprava po projektu izvrševati, nov celoten proračun, bi znašal sigurno več kot divakratni iznos prvotnega proračuna. Uvaževati je tuđi se dejstvo, da se je začelo z delom pol leta po sestavi prvega proračuna. Znano pa je, da je vrednost denarja 1. 1921 in 1922 rapidno padala. 2. Od dne pričetka del po novem projektu pa do končne dovršitve istih je padla vrednost denarja toliko, da so se dvignile cene materiala za ca 80%, cene delavskih dnin pa za ca 100% od prvotnih. 3. Razne okolnosti, kakor pilotiranje raznih temeljev, dolgotrajno deževje, prometna kriza in nezgode, ki se nišo mogle pred videti, so zgradbo zelo podražile. Jasno je, da so se dogodile tuđi pri sestavljanju prvotnega proračuna velike pomole. Saj za mnoge postavke ni bilo na razpolago nobenih podatkov in tvrdke so stavile redno le neobvezne ponudbe. Vsota, katero je tvrdka Dolenc-Pogačnik vložila v zgradbo, znaša 1,896.636 Din. To glavnico mora vrniti država tvrdki v smislu pogodbe tekom 8 let v polletnih obrokih. Ker zgradba ni bila dovršena 1. julija 1922, kakor je predvidevala pogodba, temveč še-le v začetku 1. 1923, je bilo sporazumno določeno, da se začne odplačevanje omenjcnih obrokov s 1. januarjem 1923. Z ozirom na dolgo zakupno dobo za žago Soteska se je odio čila tvrdka Dolenc-Pogačnik, da zgradi na lastne stroške v blizini žage razne poslovne zgradbe in prometne naprave. Tako je zgradila, kakor že omenjeno, hlev (gospodarsko poslopje) dve veliki sušilni lopi in veliko skladišče za les (glej situacijo). Obstoječi mali industrijski tir je dala podaljšati, tako da pelje skozi obe sušilni lopi v skladišče na »Kopišču«. Prvotno je nameravala zgraditi tvrdka ozkotirno železnico od žage do kolodvora v Soteski, dolgo ca 2 km. Po tej železnici, ki bi peljala mimo žičnice v Blatnem grabnu, bi se dovažali hlodi od žičnice do žage, jamski in celulozni les pa od žičnice na kolodvor. Odi žage na kolodvor bi se prevažali rezana roba in razni odpadki. Pogon bi se vršii z lokomotivo, ki bi bila urejena za kurjenje z žaganjem in odpadki. Vsled velikih stroškov, ki bi nastali vsled nepovoljnih terenskih razmer in vsled raznih drugih zaprek, je tvrdka to namero opustila. Pač pa se ji je posrećilo doseči pri državnih železnicah dovoljenje za napravo industrijskega tira na odprti progi med postajama Bohinjska Bela in Soteska. Kakor je razvidno iz situacije, se nahaja prostor za ta tir na levem bregu Save nad Savskim mostom. Na tem mestu je bil projektiran ob zgraditvi te proge kolodvor v Soteski, ker je bil pa prostor za ta namen premajhen, se je namera opustila. Za napravo industrijskega tira in rampe pa popolnoma zadostuje. Navedene štiri poslovne zgradbe so bile dogotovljene do konca 1. 1923. Industrijski tir je še v delu (zato v situaciji crtkan) in bo dovršen tekom leta 1924. |