DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 15 <-- 15 --> PDF |
Zgradba nove žage v Soteski na Qorenjskera. 3.39 Poslovne zgradbe, ki so iastnina tvdke, se nahajajo na svetu verskega zaklada. Po preteku zakupne dobe jih gozdni erar lahko odkupi ali pa zahteva njih odstranitev. Normalni industrijski tir se nahaja na železniškem svetu. Iz sušilnih lop se spravlja napol suh les v sklađišče za rezan les na »Kopišču«. V skladiišču, ki meri 600 m\ je prostora za ca 2000 plrn3 rezanega lesa. Od tod se bo dovažal les na rampo za sedaj z navadnimi vozovi; mogoče se bo našel pozneje pripravnejši način. Rentabilitetni računi za opisane objekte izkazujejo, da bodo skoro vsi tekom zakupne dobe amortizirani, če se vzame za podlago današnja vrednost dinarja. Z napravo industrijskega tira je odstranila tvrdka v veliki meri glavno slabo stran žage v Soteski, namreč precejšnjo oddaljenost od železniške postaje. Splošna razmotrivanja, ki se nanašajo na to napravo. Kakor sem omenil že v prvem delu tega članka, se je pred začetkom gradnje žage v Soteski razmotrival predlog, da se zgradi na mestu pogorele žage električna centrala, žaga sama pa da se postavi pri kolodvoru »Soteska«. Ta predlog je imel mnogo dobrih strani, slabo pa le to, da bi bil dražji in da ni bil izvršljiv v tako kratkem času. Dražji pa bi bit le na videz, kajti pri natančnejšem razmotrivanju najdemo razne prednosti. Žaga v Soteski se nahaja zdaj čisto na meji verskozakladne posesti. Kolodvor »Soteska« je pa bližji sredini gozdnih kompleksov Jelovice in Mokrega loga, iz katerih se spravljajo hlodi na imenovano žago. Glavne sestojine lesa se nahajajo na visoki planoti kraskega značaja na levi in jdesni strani Save, katere obronki padajo zelo strmo proti vodi. Izvoznih poti iz teh kompleksov je le malo. Glavne množine lesa se spravljalo v dolino po treh žičnicah3 in sicer po žičnici v Blatnem grabnu, Podkoritom in v Mokrem logu. Prvi dve se nahajata na desnem, zadnje imenovana pa na levem bregu Save. Te žičnice, sistema »Pantz«4 so bile zgrajene pred dobrimi 40 leti po Kranjski industrijski družbi. So prav pripravne in solidne, toda njih delazmožnost je veliko manjša od žičnic novejšega sistema »Bleichert« in drugih modernih sistemov. Razentega so omenjene tri žičnice urejene tako, da se more spravljati po njih les le do dolžine 4 m in ne več. Takrat, ko je bila še Kranjska industrijska družba lastnica tega posestva, so ji služili gozdi v prvi vrsti za pridobivanje oglja, ki ga je rabila družba v svojih železarskih obratiti. Pridobivanje gradbenega lesa je bilo zanjo postranskega pomena. 3 Zičnica (hrv. žicara) — Drahtseilriese. 4 Zelo nazorno popisana v knjigi: Angerholzer: Forstliche Ries. |