DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 37 <-- 37 --> PDF |
Iz Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja | Iz Jugoslov. Šumarskog Udruženja ZAPISNIK II. od bor ove seje ljubljanske Podružnice J. Š. U. z dne 24. III. 1924. Predsednik ing. L e n a r č i č pozdravi odbornike, ugoto vi sklepčnost in otvori sejo. Tajnik ing. R u ž i ć poroča o delu Podružnice izza zadnje odborove seje. Sklepi zadnje odborove seje so se bili izvršili. Poroča, da se je oddal tisek »Šum. Lista« zagrebški »Poligrafiji«, ki je ponudila približno V» ceneje kot ljubljanske tiskarne. Grajati je. da ta tiskarna ne skrbi za odpravo popravljenih tiskovnih pogreškov. — Glavna uprava je odobrila, da se natisne manjšinski nacrt zakona o šumah v 500 izvodih, vendar ima podružnica preskrbeti sredstva. Natis bo stal približno 10.000 Din. — Z lesnim odsekom Zveze industrijcev smo stopili v ožje stike ter bodemo zamenjavali publikacije. — Zavzeli smo se za zastopstvo v planinskem svetu in v planinskih odborih. — Obračun lanske glavne skupčšine in razdelitev preostalega zneska je glavna uprava odobrila. — Glavna uprava je vložila protest zoper nameravano ukinitev ministrstva za šume in rudnike. — G. prof. dr. Ugrenović pripravlja izdajo temeljite učne knjige o »izkoriščavanju gozdov«. Naprosil je podružnico, da mu pomaga pregledati nekaj važnejših predmetnih naprav ki se nahajajo na teritoriju njenega področja. — Nedavno smo vložili prošnjo za podporo drevesnici v Slivnici iz pokrajinskega gozdnega zaklada ter upamo na ugodno rešitev. Nato poroča blagajnik ing. Obereigne r o tekočih zadevah. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo je bilo odobreno. Na »Sveslavenski šumarski zbor« v Pragi v d´neh 25.—28. avgusta t. g., smo priporočili v povabilo centralne organizacije : Češke, Poljske, Rusije, Bolgarske in našo. Potrebno pa je, da nam se pravočasno dostavi ta program in nacrt pravilnika za vseslavensko šumarsko organizacijo. Vladni svetnik Détela razloži pomen in delokrog planinski h svetov in odborov. Funkcija odbornikov traja 6 let. Pripravljen je priporočati vladi v imenovanje na mesto drugega člana pokr. odbora, delegata, ki ga imenuje podružnica. Določena sta bila: inspektor Viljem Putick kot delegat, gozd. svetnik ing. KarI Tavčar kot njega namestnik. K vprašanju o zahtevi po olajšanju izvoza kostanjevega lesa je podal ing. Ši vic obširno poročilo. Ministrstvo šum in rudnikov je stavilo 7 zadevnih vprašanj, na katera želi ministrstvo za trgovino in industrijo odgovora. Po poročilih okr. šumskih uprav imamo |
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 38 <-- 38 --> PDF |
Iz Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja V Sloveniji okrog 630.000 m 3 kostanjevega lesa, pomešanega z drugim dlrevjem. Največ koštanja se nahaja v nizinskih štajerskih in kranjskih okrajih. Vendar podatki o množini ne morejo biti točni, ker je kostanjev les raztresen po premnogih parcelah dotičnih okrajev. Po istih poročililr´se je leta 1923. posekalo v vsem 35 do 40.000 m3 kostanjevega lesa, kar pa nikakor ni zanesljivo. V Sloveniji imamo 6 večjih industrijskih naprav za podelavo kostanjevega lesa v tanin, z letno kapacitetu 80.000 m3 lesa. Več teh podjetij ne dobiva zadostnega lesa za svoj obrat. Sicer se pa to podjetja ne bodo rentirala, ko se dinar primerno dvigne, ker jih bo ugonobila ameriška konkurenca. Posebno za časa vojne se je posekalo veliko kostanjevega taninskega lesa v naših krajih. — Ražen tega pas e seka precej tega lesa za brzojavne droge, ki se izvažajo v Italijo, potem za kole za vinograde i dr. Kostanjev sadež služi prehrani ljudi in živine. Ing. Rudež, omenja, da se je obravnavalo to vprašanje tuđi pri Zvezi industrijcev. Posamezni podjetniki so kupili večje množine tega lesa m bi sedaj radi les izvozili. Qozid. upravitelj L a n g ne ceni posebno kostanjevega lesa. Glavna poraba gre za trsne kole. Končno se soglasno osvoji stališče, da je podružnica proti olajšanju izvoza kostanjevega lesa. Nato poroča tajnik, da je podružnica prejela vabilo za pristop k »Zvezi kulturnih društev«. Za nas priđe v poštev v prvi vrsti prirejanje poljudhih strokovnih predavanj po deželi. Zveza honorira taka predavanja, tako, da je materielno omogočeno našim članom predavati. Soglasno se sklene. da pristopi podružnica kot ustanovm član z enkratnim prispevkom 50 Din. K šesti točki dnevnega reda poroča ing. Obereigne r o društveni drevesnici v Slivnici pri Mariboru. Drevesnica se je ustanovila spomladi 1922 na posestvu groîa Schônborna, ki je dal potreben prostor brezplačno v najem. Najprej je drevesnica bila predviđena v izmeri 6000 m2 m in so stroški za leto 1922 bili prelim.inirani na 8.200 Din. Spomladi 1923 se je nacrt drevesnice predrugačil. ker se je dobil primernejši prostor ter se je določil obseg 8.540 m2. Od tega odpade na pota, vodni jarek in manipulacij. prostor 1764 m2, ostane torej porabnega prostora 6776 m2 in po odbitku steza čistega prostora 5425 m2. Drevesnica je po vodnem jarku razdeljena na 2 dela in ima 22 leh. Posejalo se je leta 1922 4 kg smrekovega semena na 400 m2 ; leta 1923 na 525 m2 15 kg smreke, na 262 m2 5 kg belega bora, na 104 m2 5 kg gladkega bora (P. strobus), na 154 m2 6 kg macesna, na 34 m2 70 kg domačega koštanja. Skupaj na 1479 m2 106 kg semena. Ražen koštanja so vse setve dobro uspele. Iz setve napravljene leta 1922 uspeva približno 120.000 smrekovih sadik. Drevesnico oskrbujeta gozd. svetnik ing. Janko Urba s in okr. gozdar Andrej A n t o n a c od okr. šumske uprave v Mariboru. V letu 1922. drevesnica ni še imala nikakega kredita. V to se je porabil preostanek od likvidacije mariborske podružnice v znesku |
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 39 <-- 39 --> PDF |
Iz Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja 363 338´92 Din. Jeseni 1922 je preodkazala podružnica iz volila družbe »Sava« znesek 2479 Din. V letu 1923 se je dalo drevesnici iz fonda za skupščino 11.130 Din, ražen tega tuđi preostanek komiteja za sprejem glavne uprave J. Š. U. v Mariboru y znesku 803"50 Din. Skupno 14.792.-_42 Din. — Brezplačno je dobila šumska uprava v Mariboru od grofa Schônborna les za stebre za ograjo, ing.Urbas je preskrbel brezplačno približno 2000 m bodeče žice, ing. Pahernik je podlaril drevesnici sejalne deske z žlebcL Stroški za postavljenje ograje. izkopavanje jarkov, rigolanje, obdelovanje in setev spomladi in jeseni 1923 ter, za nabavo inventarja znašajo 14.79.21 Din. Ostane torej .25 Din. Za leto 1923—24 je bil odobren proračun v znesku 25.100 Din. Od tega ostane še 13.970 Din. ter iz volila družbe »Sava« 2.615*50 Din., skupno torej 16.62671 Din. Poročilo se soglasrio odobri s tem, da odbor izreče zahvalo vsem darovalcem in posebno zahvalo vodji drevesnice: gozd. svetniku ing. Urbasu. Ob enem se soglasno odobri na priznalnini za leto 1924 gozd. svetniku ing. Urbasu 1000 Din, okr. gozdarju Antonacu 500 Din. Nadalje se sklene priporočiti vodstvu drevesnice, da v tekočem letu naseje kolikor mogoee veliko površino, da tako pridemo eimprej do večje množine sadik. Vodstvo podružične drevesnice je predložilo nacrt zakupne pogodbe za zemljišče. Odbor je pooblastil upravo, da to pogodbo pregleda in sklene. Nato poroča ing. Ruži ć o ponudbi neke inozemske tvrdke za dobavo sadik. Sadike bi veljale 90 do 100 Din za tisoč, dobiti pa bi jih mogli več vagonov. Sklene se za enkrat stvar odložiti, ker so sadike predaleč in je transportni riziko prevelik. Nato poroča ing. Š i v i c o težkočah. na katere smo naleteli pri obnovitvi potekajoče zakupne pogodbe za zemljišče velike državne drevesnice (3 ha) v Ljubljani, Lastniki zemljišča, ki ga stejejo kot stavbeni prostor in je zelo poskočilo v vrednosti, zahtevajo za slučaj obnovitve pogodbe ogromno najemnino. Dosedanja pogodba poteče v 2 letih. Drevesnica v Ljubljani bi se morala ohraniti, ker sedaj še povsod primajkuje sadik. Odisek A direkcije šum je pretresal različne projekte, da doslej ni imel uspeha, Naprašilo se je zastopstvo mesta Ljubljane za primeren prostor. G. župan je rzjavil, da se za večjo dobo ne more vezati. Vzrpk zavrnitvi je menda tuđi v tem, ker da država neredno plačuje svoje obveznosti. V poštev priđe še Egerjev prostor pri tobačni tovarni, potem pa staro strelišče, kjer je tuđi poprej bila drevesnica. Pogajamo se tuđi za Plautzov prostor in smo obljubili dati toliko, kolikor nese seno. Vendar ta prostor ni posebno primeren. Končno izjavlja, da bodemo morali opustiti to đrevesnico. če ne dobimo primernega prostora in se nam ne posreći, doseći ugodne pogoje za podaljšanje zakupne pogodbe za staro đrevesnico. . Po daljši debati se sklene 1. da se bo skušalo z dovoljenimi srcdstvi dobiti primeren prostor; 2. istočasno se bo skušalo omiliti pogoje dosedanjega najemnika. |
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 40 <-- 40 --> PDF |
Iz Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja Ing. R u ž i ć predlaga, da se istočasno začne misliti na ustanovitev velike podružnične drevesnice v spodnjem delu Tivolskega parka. Drevesnica naj bi se napravila kot vzorna drevesnica ter luksuzno in kraju primerno uredila in opremila. Ograja naj bi se napravila po načrtih mestnega stavbenega urada, za to naj bi tuđi mesto nekaj prispevalo. Kot najemnina za zemljišče naj bi se dala vrednost, ki jo dobi magistrat vsakoletno za seno. — Ker predlagatelj še nima konkretnih predlogov, se zadeva odloži. — Splošno se je pozdravila ideja za osnovanje podružničnih drevesnic, le sred^ tev bo treba pridobiti. K sedmi točki dnevnega reda »Razgovor o reorganizaciji šumske uprave z ozirom na ustanovitev oblasti« poroča ing. Sivic. Organizacija šumarstva je načelno rešena z določili ustave in zakona o obči upravi. Z ustanovitvijo oblasti prehajajo posli javne uprave na velikega župana. Tušem spadajo tuđi posli šumskega nadzora, v II. instanci posli sedanjega odseka A direkcije šum. Po likvidaciji pokrajinske uprave se mora odsek A oddeliti od odseka B. Slednji se preosnuje v samostojno direkcijo šum kot drugostepeni organ uprave državnih gozdov in domen. Pri likvidacije je nujno potrebno, da si zavarujemo nekatere važne pridobitve. Odsek A je doslej fungiral kot oddelek pokrajinske uprave, vend´ar so se vsi predmeti gozdarstva in lovstva imenom pokrajinske uprave reševali samostojno. Delokrog" tega nadzorstvenega oblastva se je po preobratu močno razširil (na pr. na lovstvo; zakon o prijavi sečenj in dr.). Oblastni gozdarski referat, v katerega se po zakonu o obči upravi preobrazi odsek A di rekcije, se mora zavarovati v dveh smereh: 1. z ozirom na popolno samostojnost odločanja v vseh čisto strokovnih stvareh in na obligatornost konzultiranja v predmetih, ki so z gozdarstvom in z lovstvom v zvezi: 2. ostati mora toliko strokovnega osebja, dasebodo obsežna opravila mogla redno izvrševati. Z ozirom na ureditev razmerja sreskih referentov đo sreskih načelnikov naj bi bila merodajna naredba pokrajinske vlade z dne 16. XII. 1919, št. 13.944. Ta naredba določa, da je v vseh strogo strokovnih stvareh prideljeni gozd. inženjer kot referent tuđi décernent, v pretežno strokovnih pa décernent v imenu sreskega načelnika. Pravne gozdne in lovske predmete pa rešuje referentpravnik, vendar mora glede strokovnih zadev poprej vprašati strokovnega referenta za strokovno mnenje. To razmerje se je pokazalo kot dobro in naj bi ostalo tuđi vnaprej v veljavi. Ing Rusti a razmotriva nato položaj nove direkcije šum. Bati se je, da bi relativno majhen obseg državnih in verskozakladnih gozdov mogel nekatere gospode napeljati na to, da se naj ljubljanska direkcija ukine in podredi uprava drž. in verskozakladnih gozdov Zagrebu, upozoriti je treba merodajne kroge, da se to iz tehtnih vzrokov ne more izvesti. Nato predlaga ing. R u ž i ć nastopno r e s o 1 u c i j o, ki se sprejme: |
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 41 <-- 41 --> PDF |
Iz Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja 365 »Z ozirom na predstoječo reorganizacijo obče uprave v smislu ustave in zakona o obči upravi je Jugoslovensko šumarsko udruženje — podružnica Ljubljana, kot jedina strokovna in gospodarskokulturna šumarska organizacija, v svoji II. letošnji odborovi seji dne 24. marca 1924 razmotrivala vprašanje reorganizacije šumarske službe na svojem področju ter je soglasno sklenila nastopno resolucijo, ki jo predloži g. ljubljanskemu in mariborskemu velikemu županu in gospodu ministru šum in rudnikov. Po zakonu o obči upravi se ima dosedanji odsek A direkcije šum oddeliti od direkcije in preosnovati v oblastna referata velikih županov v Ljubljani in v Mariboru. Zato naj se odsek B sedanje direkcije šum preosnuje v samostojno direkcijo šum v Ljubljani za gospodarsko upravo državnih in verskozakladnih gozdov v Sloveniji. — Okrajni gozdarski inženerji bodo vnaprej rangirali kot srezki šumarski referenti. V zaščito interesov šumarstva in lovstva je potrebno, da te nove ustanove funkcijonirajo brez ovir tuđi vnaprej vsaj tako dobro kot so poslovale doslej. V dosego tega cilja pa je neobhodno potrebno nastopno: A) Glede dose danjega odseka A, za gozdnopolitično upravo: 1. Da oblastni kakor tuđi srezki šumarski referenti zavzemajo isti položaj in stoje v istem razmerju do velikih županov in srezkih načelnikov, kakor so ga doslej zavzemali do pokrajinskega na mestnika oziroma okrajnih glavarjev, to je, da poslujejo v vseh čisto strokonih stvareh povsem samostojno, v pretežno strokovnih stvareh pa imenom šefa oblastva kot decernenti, v pretežno ali pa čisto pravnih poslih gozdarstva in lovstva pa kot obligatni konzulenti javnih oblastev, katerim so dodeljeni. Ta položaj je povsem v skladu Iz ustavo in z zakonom o obči upravi in se je tuđi doslej pokazal kot dober in uspešen, kakor je bil uveden z naredbo predsedstva deželne vlade za Slovenijo z dne 16. XII. 1919, št. 13.944, v sporazumu z oddelkom za notranje zadeve. 2. z ozirom na izredno pomnoženo delo in na posebno pozornost, ki jo je treba posvečati šumarstvu in lovstvu teh področij, je izkljueeno, da bi ena sama oseba mogla vršiti vse posle oblastnega strokovnega referata, enako kot je nemogoče, da bi tuđi vnaprej mogel en sam srezki referent uspešno opravljati posle reTerata za tri ali štiri sreze z več kot 120.000 ha povečini kmečkih gozdov. Vsled tega je v interesu gozdarstva in javne uprave potrebno: a) da bi se vsakemu Oblastnemu šumarskemu referentu dodelil najmanj en višji strokovni uradnik — namestnik in en mlajši tehnik ter strokovna tehničnopomožna moč; b) da se pomnoži število srezkih referentov vsaj tako, da TIM posameznega referenta v prihoduje ne prideta več kot dva sreza, ter da ostane referentu prideljena tehničnopomožna moč; c) posamezni starejšim referentom ki imajo več, kot dva sreza, je potrebno prideliti pripravnike, da jim bodo v pomoč in da dobimo sposobnega naraščaja; |
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 42 <-- 42 --> PDF |
Iz Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja d) v svrho zasiguranja sposobnega tehničnopomožnega na raščaja je potrebno, da se čimprej otvori projektirana gozdarska šola v Sloveniji po načrtih, ki so bili svojedobno predloženi ministr stvu šum in rudnikov; e) da se omogoči predpisano nadzorstveno in nadvse važno kulturno delovanje gozdnopolitičnega osebja, je potrebno prilagoditi potovalne pavsale tega osebja današnjim razmeram. Danes določeni potovalni pavšali znašajo povprečno komaj V,i predvojnih pavšaiov. medtem ko bi služba po predpisih morala biti najmanj dvakrat tako intenzivna kot poprej. Nadalje je treba temu osebju dovoliti popust vožnje na železnicah v službenom okolišu vsaj v taki izmeri, kot ga je imelo poprej. B. Glede odseka B. prvotne direkcije šum. Ta direkcija bo zaenkrat imela le tri šumske uprave. Vsled tega se je bati, da bi se ljubljanska direkcija opustila, nakar bi se 3 šumske uprave priklopile zagrebški direkciji. Podružnica Jugoslovenskega šumarskega udruženja je po temeljitem vsestranskem razmotrivanju tega vprašanja v interesu vsega našega šumarstva soglasno zavzela nastopno stališče: Odločno smo zoper ukinitev direkcije za upravo državnih in šum verskega zaklada v Ljubljani, in sicer prvenstveno iz naslednjih vzrokov: 1. Upravno delo v Sloveniji je zelo intenzivno, urejeno in tuđi uspešno. Dohodki iz državnih ih verskozakladnih gozdov dosegajo na hektar osemkratni znesek povprečnih dohodkov iz državnih gozdov v vsej kraljevini, so kljub gorati pokrajini in težkemu spravilu dvakrat tako visoki kot v sosednji, najbolj razviti Hrvatski ter s svoji mi 21.000 ha produktivnega zemljišča krijejo vse stroške uprave in političnega nadzorstva* področja Slovenije in preostaja še vedno približno trikrat toliko čistega prebitka na ha, kot ima n. pr. bogata Bosna vseh bruto-dohodkov iz gozdarstva, prevedeno na 1 hektar. Delo je zelo podrobno in prehaja vedno boli v lastno režijo ter je od dobrega funkcijoniranja tega aparata odvisna cela vrsta manjših in večjih zavedno narodnih industrij v obmejnih krajih Slovenije. Te koristne organizacije ne kaže torej ukiniti, temveč jo ie treba pridržati in jo spopolniti v nasledhjem: a) tehnični odsek je treba spopolniti in mu prideliti potrebno število osebja posebno pripravnikov, da bo mogel čimprej končati revizijska dela v lastnih gozdih in preiti k urejevanju in reviziji številnih drugih javnih in privatnih gozdov v Sloveniji, kar je v splošnem interesu nujno potrebno in predviđeno tuđi v novih načrtih zakona o šumah; b) šumskih upravam, ki obskrbujejo državne in ver.-zakl. gozde, je potrebno čimprej prideliti posebne računske uradnike, *) Ni treba, da so ti stroški kriti, ker so že kriti z davki, ki jih plačujej´o gozdni posestniki v Sloveniji! |
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 43 <-- 43 --> PDF |
Iz Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja 367 ker-je manipulativno računsko pisarniško delo v zadnjih časih tako narastlo, da morajo upravitelji največji del razpoložljivega časa porabljati za to delo, vsled česar jim nedostaja časa za prava po kiicna opravila ter trpi vse gospodarstvo; c) direktorju je treba prideliti vsaj enega starejšega praktičnega strokovnega referenta — namestnika — in enega mlajšega ter eno tehničnopomožno moč, ker je povsem nemogoče, da bi tuđi nadalje ena sama oseba, kot povečini doslej, opravljala vse strokovne posle direkcije. 2. Radi preobsežnosti in razkosanosti objektov pri šumski upravi na Bledu je potrebno, da se čimprej ustanovi projektirana nova šumska uprava v Kranjski gori, katera se bo, z večjim intenziviranjem gospodarstva državi bogato rentirala. 3. V svrho zasiguranja naraščaja je potrebno prideljevati šumskim upraviteljem dovolj pripravnikov in končno ustanoviti gozdarsko solo za tehničnopomožno osebje; priporočljivo bi bilo na vsak način, da tuđi iz drugih krajev pridejo pripravniki vsaj za nekaj časa v prakso v Slovenijo, ki v tem oziru nič ne zaostaja za naprednim inozemstvom. To se je žal doslej popolnoma opuščalo. 4. V načrtih novega zakona o šumah je v več slučajih predviđeno začasno in tuđi stalno prevzemanje raznih javnih in privatnih gozdov v državno upravo, seveda proti odškodnini, s cimer bodo naloge direkcije izdatno razširjene. 5. Možno je nadalje, da bo v doglednem času v nekaterih slučajih prišlo do izvršitve določil čl. 41. ustave, to je do ekspropriacije velikih privatnih gozdnih posestev v prid državi ali samoupravnim telesom, s cimer bodo nastale nove državne šumske uprave. 6. Če bi pa še vedno obstojalo mnenje, da so vse te naloge premajhne, da bi opravičile obstoj te direkcije, naj bi se ji priklopili še ena ali dve šumski upravi v obmejnem pasu zagrebške direkcije, ker ta direkcija itak le s težavo zmaguje vseh 18 šumskih uprav, ki jih ima. 7. Ražen tega pa ima Slovenija več izrazitih posebnosti (posebnost male narodne industrije, narodna eksponiranost, narečje i t. d.), katere že same po sebi zahtevajo´, da se direkcija šum v Ljubljani pridrži in tuđi spopolni«. K 8. točki dnevnega reda: »Kratko poročilo o načrtih zakona o šumah in eventualno zavzetje stališča « poroča ing. Ružić. Kratko omenja historiat pripravljalnega dela in poroča, da je od prijateljske strani prejel izvod končnega oficielnega nacrta ministrstva in ga je tuđi pažljivo prebral. Žal mora ugotoviti. da ta nacrt ni v dovoljni meri upošteval predlogov za izboljšanje oziroma za prilagoditev razmeram, kakor obstaje posebno v našem področju, čeravno se mo-a priznati, da je prevel veliko dobrih stvari posebno iz nacrta g. univ. prol dr Ugrenovića. Določila o krčitvi, upravi, organizaciji in nekatera druga, so pi še vedno za naše gozdarstvo nesprejemljiva, medtem ko mnogih va |
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 44 <-- 44 --> PDF |
Iz Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja žnih določil, ki jih naš nacrt vsebuje in ki izhajajo iz iosedanje prakse ter temeljijo na ustavi in zakonu o obči upravi, ta nacrt ni sprejel. Po razgovoru, ki je na to sledil, se soglasno sklene: 1. Naš t. z. »manjšinski« nacrt se ima čimprej natisniti v smislu sklepa glavne uprave v 500 izvodih po potrebi ot> lastnin stroških. 2. Nujno je naprositi ministrstvo, da v slučaju da je oficielni nacrt res že izročen narodni skupščini, zadosti dejanjskl potrebi in ugodi svoječasnemu predlogu udruženja s tem, da izposluje, da se zakonodajnemu odboru za ves čas, ko bo obravnaval ta zaKonsKi nacrt, vsled pomanjkanja gospod´arskega sveta v smislu ustave dodeli poseben sosvet strokovnjakov, v katerem naj bi blîa zastupana vsa izrazitejša šumskogospodarska področja, posebno tuđi Slovenija, vsaj po enem, z razmerami dobro upoznanem strokovnjaku. Pri eventualija h se najprej obravnava predlog ing. Pahernika, da odbor eavzame stališče glede kraja, kjer naj se ustanovi gozdarska šola. Sklene se, ta predmet toliko časa odložiti, dokler ne priđe odposlanec ministrstva. Glede ureditve odnosa ja srezkih šumarskih referentov do krajnega komisarja za agrarske operacij e se ima naprositi direkcijo šum, da zadevo s pokrajinsko komisijo za agrarske operacije v smislu zadevnih odredb sporazumno resi. Enako je naprositi direkcijo šum, da izposluje pritegnite v gozdarskih referentov kot izvedencev pri vseh agrarskih operacijah, tičočih se gozdarstva v dotičnem kraju. Pritožba uprave Gornjograjskih poseistev radi baje nepravilnega in gozdarstvu škodljivega postopanja nekega urada pri izločevanju pašnikov se resi na ta način, da se naroči delegatu, ki bo poslan na planinski dan v Mozirje, da predmet prouči in položaj primerno razjasni. Vabilu krajnega komisarja za agrarske operacije na planinska dneva v Kranju dne 25. in v Mozirjah dne 30. m a r c a t. 1. se podružnica z veseljem odzove. V Kranj odpošlje tajnika ing. Ružica, v Mozirju pa bo isti, kot odposlanec direkcije Šurrf, zastopal tuđi podružnico. Nato obvešča tajnik, da je podružnica prejela o d t i s nacrta zakona o lovu, ki ga je izid´elala komisija pri ministrstvu. ki pa ne vpošteva naših svoječasnih predlogov in uvaja v vsej državi t. zv. regalni sistem. Po obravnavi predmeta se soglasno sprejme nastopna res´ lucija, ki jo je predložiti glavni upravi in ministrstvu šum in rudnikov: »Podružnica Ljubljana Jugoslavenskega šumarskega udruženja je po g. Drag. Kišpatiću v Osijeku prejela oficijelni nacrt novega zakona o lovu, izdelan po komisiji v ministrstvu. Iz tega nacrta |