DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 38 <-- 38 --> PDF |
Iz Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja V Sloveniji okrog 630.000 m 3 kostanjevega lesa, pomešanega z drugim dlrevjem. Največ koštanja se nahaja v nizinskih štajerskih in kranjskih okrajih. Vendar podatki o množini ne morejo biti točni, ker je kostanjev les raztresen po premnogih parcelah dotičnih okrajev. Po istih poročililr´se je leta 1923. posekalo v vsem 35 do 40.000 m3 kostanjevega lesa, kar pa nikakor ni zanesljivo. V Sloveniji imamo 6 večjih industrijskih naprav za podelavo kostanjevega lesa v tanin, z letno kapacitetu 80.000 m3 lesa. Več teh podjetij ne dobiva zadostnega lesa za svoj obrat. Sicer se pa to podjetja ne bodo rentirala, ko se dinar primerno dvigne, ker jih bo ugonobila ameriška konkurenca. Posebno za časa vojne se je posekalo veliko kostanjevega taninskega lesa v naših krajih. — Ražen tega pas e seka precej tega lesa za brzojavne droge, ki se izvažajo v Italijo, potem za kole za vinograde i dr. Kostanjev sadež služi prehrani ljudi in živine. Ing. Rudež, omenja, da se je obravnavalo to vprašanje tuđi pri Zvezi industrijcev. Posamezni podjetniki so kupili večje množine tega lesa m bi sedaj radi les izvozili. Qozid. upravitelj L a n g ne ceni posebno kostanjevega lesa. Glavna poraba gre za trsne kole. Končno se soglasno osvoji stališče, da je podružnica proti olajšanju izvoza kostanjevega lesa. Nato poroča tajnik, da je podružnica prejela vabilo za pristop k »Zvezi kulturnih društev«. Za nas priđe v poštev v prvi vrsti prirejanje poljudhih strokovnih predavanj po deželi. Zveza honorira taka predavanja, tako, da je materielno omogočeno našim članom predavati. Soglasno se sklene. da pristopi podružnica kot ustanovm član z enkratnim prispevkom 50 Din. K šesti točki dnevnega reda poroča ing. Obereigne r o društveni drevesnici v Slivnici pri Mariboru. Drevesnica se je ustanovila spomladi 1922 na posestvu groîa Schônborna, ki je dal potreben prostor brezplačno v najem. Najprej je drevesnica bila predviđena v izmeri 6000 m2 m in so stroški za leto 1922 bili prelim.inirani na 8.200 Din. Spomladi 1923 se je nacrt drevesnice predrugačil. ker se je dobil primernejši prostor ter se je določil obseg 8.540 m2. Od tega odpade na pota, vodni jarek in manipulacij. prostor 1764 m2, ostane torej porabnega prostora 6776 m2 in po odbitku steza čistega prostora 5425 m2. Drevesnica je po vodnem jarku razdeljena na 2 dela in ima 22 leh. Posejalo se je leta 1922 4 kg smrekovega semena na 400 m2 ; leta 1923 na 525 m2 15 kg smreke, na 262 m2 5 kg belega bora, na 104 m2 5 kg gladkega bora (P. strobus), na 154 m2 6 kg macesna, na 34 m2 70 kg domačega koštanja. Skupaj na 1479 m2 106 kg semena. Ražen koštanja so vse setve dobro uspele. Iz setve napravljene leta 1922 uspeva približno 120.000 smrekovih sadik. Drevesnico oskrbujeta gozd. svetnik ing. Janko Urba s in okr. gozdar Andrej A n t o n a c od okr. šumske uprave v Mariboru. V letu 1922. drevesnica ni še imala nikakega kredita. V to se je porabil preostanek od likvidacije mariborske podružnice v znesku |