DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1924 str. 42 <-- 42 --> PDF |
Iz Jugoslovenskog Šumarskog Udruženja d) v svrho zasiguranja sposobnega tehničnopomožnega na raščaja je potrebno, da se čimprej otvori projektirana gozdarska šola v Sloveniji po načrtih, ki so bili svojedobno predloženi ministr stvu šum in rudnikov; e) da se omogoči predpisano nadzorstveno in nadvse važno kulturno delovanje gozdnopolitičnega osebja, je potrebno prilagoditi potovalne pavsale tega osebja današnjim razmeram. Danes določeni potovalni pavšali znašajo povprečno komaj V,i predvojnih pavšaiov. medtem ko bi služba po predpisih morala biti najmanj dvakrat tako intenzivna kot poprej. Nadalje je treba temu osebju dovoliti popust vožnje na železnicah v službenom okolišu vsaj v taki izmeri, kot ga je imelo poprej. B. Glede odseka B. prvotne direkcije šum. Ta direkcija bo zaenkrat imela le tri šumske uprave. Vsled tega se je bati, da bi se ljubljanska direkcija opustila, nakar bi se 3 šumske uprave priklopile zagrebški direkciji. Podružnica Jugoslovenskega šumarskega udruženja je po temeljitem vsestranskem razmotrivanju tega vprašanja v interesu vsega našega šumarstva soglasno zavzela nastopno stališče: Odločno smo zoper ukinitev direkcije za upravo državnih in šum verskega zaklada v Ljubljani, in sicer prvenstveno iz naslednjih vzrokov: 1. Upravno delo v Sloveniji je zelo intenzivno, urejeno in tuđi uspešno. Dohodki iz državnih ih verskozakladnih gozdov dosegajo na hektar osemkratni znesek povprečnih dohodkov iz državnih gozdov v vsej kraljevini, so kljub gorati pokrajini in težkemu spravilu dvakrat tako visoki kot v sosednji, najbolj razviti Hrvatski ter s svoji mi 21.000 ha produktivnega zemljišča krijejo vse stroške uprave in političnega nadzorstva* področja Slovenije in preostaja še vedno približno trikrat toliko čistega prebitka na ha, kot ima n. pr. bogata Bosna vseh bruto-dohodkov iz gozdarstva, prevedeno na 1 hektar. Delo je zelo podrobno in prehaja vedno boli v lastno režijo ter je od dobrega funkcijoniranja tega aparata odvisna cela vrsta manjših in večjih zavedno narodnih industrij v obmejnih krajih Slovenije. Te koristne organizacije ne kaže torej ukiniti, temveč jo ie treba pridržati in jo spopolniti v nasledhjem: a) tehnični odsek je treba spopolniti in mu prideliti potrebno število osebja posebno pripravnikov, da bo mogel čimprej končati revizijska dela v lastnih gozdih in preiti k urejevanju in reviziji številnih drugih javnih in privatnih gozdov v Sloveniji, kar je v splošnem interesu nujno potrebno in predviđeno tuđi v novih načrtih zakona o šumah; b) šumskih upravam, ki obskrbujejo državne in ver.-zakl. gozde, je potrebno čimprej prideliti posebne računske uradnike, *) Ni treba, da so ti stroški kriti, ker so že kriti z davki, ki jih plačujej´o gozdni posestniki v Sloveniji! |