DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 10/1924 str. 62 <-- 62 --> PDF |
.. .............. ......... ........ Vseh izdatko v je preliminiranih: ´´ a) za nabavo materiala . , . . b) «. dela , , c) « razne strošked) « enkratne stroške . ... . .. " : ,; . 13.700.— Din 16.799.— « 3.500.— « 3.821.— « Skupno . ... 37.600.— Din . S tem bo končno vsa površina drevesnice prišla v obrat. Oddalo se bo v letu 1925. vsega 300.000 sadik beleg a bor a (P.. silvestrîs) po 110 Din za 1000 kom. (prvotno preliminirano po 100 Din za 1000), ter 2~).000 sadik macesna (larix) po 150 Din za 1000 komadov. Vseh doh´odkovbotorej . 36.000.— Din Gubitak .... . 1.600.— Din Po obravnavi še nekaterih manjših vlog se preide na pripravo občega zbora. Rezultati posvetovanj so prišli do izraza pri občem zboru te so razvidni iz zapisnika o zboru. Ker se k eventualijam nihče ne priglasi za besedo in j"e tako dnevni red seje izčrpan, zaključi predsednik sejo ob 10 uri. V Ljubljani, dne 23. julija 1924. Ing. Ružič, 1. i. Jugoslavensko Šumarsko Udruženje v Ljubljani. Štev. 217. ZAPISNIK III. rednega občega zbora. Podružnice Ljubljana J. Š.-U., ki se je vršil dne 21. VIII. 1924. v salonu »pri Levu« v Ljubljani. Predsednik ing. Lenarčič st. pozdravi došle Hane, ugotovi sklepčnost v smislu Cl. 24 pravil in otvori obči zbor ob 10.´ uri 30 min. Predvsem se s toplimi besedami spomni umrlega vzornega člana ing. Franca Ulčarja in pozove prisotne, da se v počastitev spomina dv.ignejo raž sedeže. Se izvrši s klicem: Slava mu! Nato poroča o najvažnejših dogodkih, izza preteklega občega zbora. Omenja Glavno skupščino Jugoslov. Šumarskega Udruženja, katera se je vršila avgusta 1923. v Ljubljani. Vsi udeleženci, ki jih je bilo čez 400 iz vseh krajev naše države, so odnesli s seboj najlepše in trajne spomine. Utis je bil dober. Pri prireditvi te skupčine smo šli preko svojih sil. Izreka s tega mesta vnovič vsem darovalcem in vsem sodelavcem svojo naiprisrčnejšo zahvalo. Predsednik dalje konstatira, da se je v zadnjem času zgodili nesrečen in netakten dogodljaj pri reševanju uradniškega vprašanja. Pri razvrstitvi uradništva se je šumarske akademike in ostalo gozdarsko osebjé nasproti vsem ostalim panogam državne uprave na grd način zapostavilo. To se more tolmačiti le tako, da izvrševatelji določil zakona nišo razumeli pomena in naloge gozdarstva, tuđi izdelovatelji uredbe o razvrstitvi gozdarskega osebja so postopali, kakor da bi šumarstvo sploh ne eksistiralo. Neobhodno potrebno je, da podružnica nastopi z nekakim protestom. Temu omalovaževanju šumarstva ter splošnemu upravičenemu ogorčenju članstva Podružnice bi najbolj odgovarjala takojšnja |
| ŠUMARSKI LIST 10/1924 str. 63 <-- 63 --> PDF |
.. .............. ......... ........ 541 odpaved vsakega sodelovanja v Udruženju toliko časa, dokler se ta krivica temeljito ne popravi. Ker pa vidimo povsod, da abstinenčna in pasivna politika ne, uspeva in ker nas je številčno le peščica, ne preostaja nam drugega, nego da v. imenu vsega našega šumarstva dvignemo odločen protest, da pa se vzllic temu tuđi naprej udeležujemo dela. Svojemu ogorčenju moramo´ na skupščini v Sarajevu dati primernega izraza. . . . Zbor je z zadoščenjem vzel to izjavo predsednikovo na znanje. : Nato poroča tajnik ing. Ružić o detaljnem delu Podružnice v preteklem letu. Omenja, da je glavno delo podružnice razvidno iz zapisnikov o odborovih sejah, ki so v celoti bili objavljeni. Zato se bo omejil le na glavne stvari in pa take, ki nišo članom dovolj znane. Vsi sklepi zadnjega občega zbora z dne 7. julija 1923. šo bili izvršeni. Tako se je večkrat urgirala otvoritev g o z d a r-. ske sole, doslej žal brez uspeha.. V vprašanju polaganja izpita se je, dosegla ugodnost, da se za tište, ki so že dobili pravico do polaganja izpita in so po novi naredbi izključeni, še nekaj časa izjemno vršijo izpiti po starih predpisih pri Direkciji v Ljubljani. Končno se je tuđi za gozdarsko osebje izposlovala pravica do terenskih doklad. V vprašanju deputatov smo dosegli vsaj delne uspele. Tuđi z ozirom na uradniško vprašanje je podružnica storila svojo dolžnost. 0 tej važni zadevi mora poročati obširnije. Poročevalec je ravno v času, ko je bil zakon o uradnikih v debati v parlamentu, bil odposlan kot odbornik Udruženja Jugoslov. Inž. in Arh., Sekcija Ljubljana, na sejo centralnega odbora tega Udruženja v Beograd ter je imel pooblastilo lanskega zbora, da pri tem zastopa tuđi Podružnico. Presenetilo ga je, da ta točka sploh ni bila na dnevnem redu, kar najbolj dokazuje, kako malo smisla za velikanski pomen trenutka je bilo takrat v naših krogih v Beogradu. Ko smo z vsem povdarkom vendarle izzvali debato o predmetu, se nam je z merodajnega mesta izjavilo, da se je hotelo opustiti razpravo o tem predmetu iz vzroka, ker je itak že prepozno, da bi se kaj moglo popraviti na zakonu samem, ki je bil takrat z vso močjo forsiran v narodni´ skupščini. Ni preostalo torej drugega, kod da smo formulirali nastopni predlog: V svrho zaščite interesov članov sekcije se ražen dveh dotedanjih kolegov´ inženjerjev in dveh šumarjev delegira v centralni medresortni uradniški odbor ing. K. Naši delegati imajo nalogo: 1. da pomagajo in pričnejo takoj zbirati materjal za poznejšo popravo zakona o uradnikih; 2 da so stalno v stiku z drugimi zastopniki in da skrbijo za pravično. enotnost razvrstitve inžinjerjev vseh strok z enako kvalificiranimi uradniki drugih resortov; ,, , 3. da so v stalnem stiku z našima Udruženjima, da nas o poteku zadeve obveščajo ter da pravočasno apelirajo na pomoć Udruženj, če bi v "kakem trenutku smatrali to potrebnim. Predlog je bil sprejet. Kakor je razvidno iz zakona in posebno iz uredbe o razvrstitvi uradništva,naši delegirani kolege nišo imeli niti najmašega uspeha. Tuđi na Udruženja, kolikor je poročevalcu znano, nišo apelirali. Na seji v Našicah je vsled tega zahteval pojasnila, ali so ti delegati tuđi izvršili poverjeno jim dolžnost. Centralni tajnik je zatrdil, da so delegati dolžnost izvršili, kar je seja centralnega odbora vzela na znanje. |
| ŠUMARSKI LIST 10/1924 str. 64 <-- 64 --> PDF |
.. .............. ......... ........ Kaj se je dalje o tem vprašanju ukrenilo, je znano iz zapisnikov o s*»jah centralnega odbora. Pri deputaciji, katera je osebno predložila protestne predstavke na vsa merodajna najvišja mesta, je Podružnico zastcpal poročevalec. Utis, ki ga je dobil, je bil ugoden, ker je deputacija povsod, posebno pa pri predsedniku skupščine Jovanoviću in podpredsedniku državega sveta Alaupoviću našla popolno razumevanje in dobila zadovoljiva zagotovila. Pri tem mora še povdariti dve dejstvi, kateri sta bili ugotovljeni, da so se enake krivice pri razvrstitvi šumarskih uslužbencev izvršile v vseh krajih države in da je glavna krivda na tem, ker je uredba o razvrstitvi, katere pomen je komisija pri Ministarstvu veliko precenjevala, kar se šumarskega osebja tiče, skrajno pomanjkljiva in krivična. To se že povsod uvideva. O krivdi se mu ni potrebno izražati, ker se bo gotovo tuđi to vprašanje ventiliralo in končno raz čistilo na veliki letošnii skupščini v Sarajevu. K poročilu o lanski skupščini, ki ga je dal g. presednik, ni mu treba veliko dostaviti. Ideja, izdajania spominskih knjig ter ekskurzij v gofede, s katero smo lani začeli, je padla na dobra tla. Letos dobimo knjigo o gozdarstvu Bosne ter borno imeli priložnost videti tipične bosanske gozde. Od naše knjige »Gozdarstvo v Sloveniji« je ostalo še precej izvodov neprodanih. Olavni odbor je v) tem letu imel pet sej: v Ljubljani, v Skoplju-Tetovem, v Zagrebu, v Našicah in v Vinkovcih. Veliko delo se je nadaljevalo z enakim navdušenjem in tuđi že s popolnim medsebojnim zaupanjem, kar je neprecenljivega pomena. Resile se je obilo načelnih stvari, pri čemer so naši odborniki odlično, deloma tuđi vodilno sodelovali. Podružnični odbor je imel formelno le tri seje, dejansko pa 5, ker se je druga seja dvakrat nadaljevala O delu sej pričajo objavljeni zapisniki. Posebno pa mora omeniti nekatere izredno važne predmete, ki so se večkrat obravnavali in katerih končna rešitev še ni padla, bo pa uprav ogromnega pomena za vso državo. Tu se mora predvsem dotekniti novega nacrta zakona o šumah. Kako je prišlo do tega, da se v Udruženju nismo mogli zediniti za en sam nacrt, je že pre cej znano. O globljih motivih in tendencah posameznih načrtov pa vlada še precejšna nejasnost. V glavnem sta v ospredju dve stališči, hrvatsko in pa naše. Na hrvatskem imamo moderno velešumarstvo s skoraj popolno izključitvijo ljudstva iz kulturnega in gospodarskega sodelovanja v gozdarstvu, naše stališče pa je stališče narodnega in ljudskega gozdarstva, pač pod vodstvom in strogim nadzorstvom države. Naša ideja je doma ne le v Sloveniji, temveč tuđi v Bosni, v Crni Gori in v Srbiji, le primerno zastopati in raztolmačiti jo je bilo treba, kar pa smo doslej opustili. Vsled tega je zaenkrat zmagalo nasprotno stališče, ki ga nailažje označimo s stališčem neljudskega šumarskega velekapitalizma. Pri tem pa moram podcrtati dejstvo, da se je to moglo zgoditi le vsled popolnega nepoznavanja medsebojnih dejanskih razmer, katere so v marsičem moderno doktrino absolutnega konservatizma sicer ne ovrgle, pač pa ž uspehom modificirale. Gozd, kateremu hoćemo dobro, ne srne biti v nasprotju z ljudstvom, temveč v interesu ljudstva. In to je mogoče doseći brez posebnih nevarnosti, za kar imamo že dovolj dokazov (posebno Slovenija). Naš nacrt pa predstavlja ob enem sicer nekoliko kompliciran, pač pa za vse kraje in razmere naše države (posebno v vprašanju rešitve agrarne reformo) |
| ŠUMARSKI LIST 10/1924 str. 65 <-- 65 --> PDF |
Ha .............. ......... ........ sprejemljiv kompromis ter je v skladu s temeljnimi zakoni, kar mu daje še posebno vrednost. Natisu tega nacrta so se doslej délaie razne ovire. Vendar pa se že sedaj jasno kaže njega blagodejen vpliv na evolucijo gozdarstva v državi. Temeljita primerjalna obravnava bo mogoča sele tedaj, ko se nacrt natisne. Upanja na njega popoln uspeh sicer ne moremo imeti, vendar pa je gotovo, da bo izborno služil pri obravnavah v Narodni skupščini ter pomagal omiliti marsikatero nepopolnost ali ojstrino dosedanjih oficielnih načrtov. Podružnici je uspelo zagotovjti natis našega nacrta v najkrajšem času. Ministrstvo je izdelalo končni nacrt, katerega je modificiralo po oficielnem nacrtu Udruženja, ter ga je predložilo Narodni skupščini. V svesti si važnosti trenutka je uprava Podružnice napravila korake in dobila zagotovilo, da se končni zakon ne bo sklepal brez upoštevanja njenih kompromisnih predlogov. Drug važen problem je izdelava novega enotnega zakona o lovu. Ministrstvo šum in rudnikcv je leta 1922 izdelalo oficielni nacrt zakona o lovu, kateri bazira na regalu, ter se ni oziralo na stališče, ki so ga zaVzelt naše Udruženje in pa lovska društva zunaj Srbije. Podružnica je s posebno resolucijo vnovič naprosila ministrstvo, da vpošteva prošnjo za sodelovanje pri končni redakciji nacrta, ker smo prepričani, da bi naš kompromisni predlog zadovoljil obe nasprotujoči si stališči. Je to sistem zakupnega lova za vise katastralno in lastninsko urejene kraje v državi z lasnimi lovišči od 200 ha naprej, v krajih pa, v katerih kataster še ni urejen, občine še nišo organizirane ali lastninska pravica še ni dokončno ugotovljena, naj se smatra ves lov ravnotako kot na državnih posestvih državnim lastnim lovom, ki se upravlja po pravilniku, izdanem od Ministrstva. Paralelna akcija lovskih društev, katerim je uspelo ustanoviti enotno Udruženje, bo pomagala do uspeha. Trenutno najvažnejši problem je gotovo reorganizacija šumske uprave in nadzorstva o priliki izvršitve zakonov o oblastih in o obči upravi. Ni se sicer bati kakih nemožnosti, ker je organizacija načelno pravilno zacrtana v omenjemti zakonih, pač pa je največje važnosti, da si gozdarstvo ohrani tist o neod visno s t od nestrokovnih državnih organov, tište pravice in pa strokovno enotnost vsega gozdarskega državnega aparata s svojim Ministrstvom na čelu, katere so že doslej bile v Sloveniji priborjene in zagotovljene. V tem oziru je Podružnica predložila vsem merodajnim mestom načelno resolucijo, ki je bila obelodanjena v zapisniku o II. redni seji, ter je dobila zagctovilo, da se bodo tam izražena načela upoštevala. Tuđi Direkcija šum je otovestila Podružnico, da je nekatere konkretne neodložljive predloge že upoštevala pri predlO´gu budžeta za 1925/26. leta. Pri tem omenja, da Olavna uprava sklenila dati ukor Podružnici, ker je resolucijo predložila direktno. Dalje poroča tajnik, da je Podružnica pristopila Zvezi kulturnih društev s cimer je materijalno omogočeno, da strokovni člani Podružnice lahko vršijo strokovna predavanja po deželi. Sam je imel v zadnjih časih vsega že os em takih predavanj in sicer 4 »o gozdarstvu« in 4 »o agrarni r e- f o r m i«. Prosi kolege, kateri so pripravljeni v prihodnji sezoni predavati, da se prijavilo tajništvu Podružnice, ki bo taka predavanja organiziralo in stavilo konkreten predlog omenjeni Zvezi. |
| ŠUMARSKI LIST 10/1924 str. 66 <-- 66 --> PDF |
544 .. .............. ......... ........ Uprava je ražen tega imela več sej in je resila veliko število drugih predmetov in spisov. Dnevni zapisnik leta 1923 rzkazuje 396, letošnji pa že 205 upravnih števil. Pri konci poročila izraza mnenje, da bi bilo potrebno k aktivnemu sodelovanju pritegniti novih moči, kar naj bi se vpoštevalo pri votitvah. Nato poroča blagajnik ing. Obereigner o stanju članov in o denarnem poslovanju Podružnice. Stanje članstva: Predme t ustavnih rednih ! pomožnih naročnikov Stanje 7. VII. 1924 . 292 17 Novo pristopilo . . 19 2 Izstopilo, odnosno crtanih 60 1 Stanje 31. VII. 1924. 251 18 Denarno poslovanje 1. 1923. A. Podružnica. Dohodki: Preostanek koncem 1. 1922 . . . . 2.011 Din 34 p Vplačana članarina in pristupnina . ... . .. . .. . ,.. 14.499 « — « Ostali, razni prejemki . . 2.681 « 35 « Refund. predujmov Glavni upravi 5.815 « 51 « Glavna uprava: kritje primanjkljaja 1.017 « 42 « S k u p a j 25.974 Din 60 p Iz datki: Upravni stroški . . . . .-´ . . . .. . . . 2.851 Din 30 p Stroški za knjižnico ´. . . . " 291 « 75 < << Oddano Glavni upravi ´ . .... . 17.016 « 04 « Predujmi Glavni upravi 5.815 « 51 < Skup a j 25.974 Din 60.p B. Fond za propagando. Se neizplačana podpora delegatom za . Beograd leta 1922 2.500 Din — p Ostalo je bilo odstopljeno centrali. C. Fond za razsadnike ima preostanek ´. 2.615 « 50 « D. Fond za skupščine (nadaljevanje) ima preostanek . . . 25.343 « 23 « E. Obračun o prodaji knjige »Gozdarstvo v Sloveniji«, preostanek , 362 « 80 « Obračun za leto 1924 do konca j un i j a iskazuje : Dohodkov: 11.919 Din 78 p, izdatkov: 3.509 Din 62 p. Na članarinah se je do 21. julija 1924. vplačalo: ; zaostatki iz leta 1920—1922 147 Din 50 p zaostatki iz leta 1923 . ... . 905 «. —´ « članarina za leto 1924 ,..*... . . 8.249 « . ~r * |
| ŠUMARSKI LIST 10/1924 str. 67 <-- 67 --> PDF |
.. .............. ......... ........ 545 članarina za leto 1925 155 « — * na pristopninah 35 « — * na ustanovninah 500 « — « Skupno 9.991 Din 50 p k temu naročila za list 1.750 « — « Vsega 11.741 Din 50 p Po končnem obračunu izkazujejo: Fond za razsadnike primanjkljaj 914 Din 50 p Fond za skupščine primanjkljaj 105 « 09 « Prodaja knjig »Gozdarstvo v Sloveniji« preostanek . . . 1.486 « 80 « Za društveno drevesnico v Mariboru se je doslej investiralo vsega 31.488 Din 92 p, od tega 1.500 Din za nagrade. Proračun drevesnice za leto 1924/25 izkazuje dohodkov od prodaje sadik 36.000 Din, izdatkov pa 37.8000 Din; ostane še primanjkljaj 1.800.— Din. Na predlog ing. Laha v imenu odsotnih pregledovalcev računov sklene obči zbor razrešnico odboru. Poročili tajnika in blagajnika sta bili soglasno odobreni s tem, da je obči zbor na predlog predsednikov obema izrekel najtoplejšo zahvalo za vneto in uspešno delovanje. Nato se preide na proraču n za leto 1925/26. Proračun, ki ga je predložil odbor, se v glavnem kreta v mejah lanskoletnega budžeta. Na predlog tajnika se sklene zvišati nagrado pisarici na 1000 Din letno in vpostaviti nagrado za slugo 150 Din letno. Na predlog odbornika Goedererja se sklene določiti nagrado tajniku in blagajniku po 3.000 Din letno. Proračun je bil sprejet. Pri v o 1 i t v a h so po izžrebanju K odbornikov bili soglasno izvoljeni nastopm gg.: 1. za predsednika, ing. Josip Rustia;*) 2. za podpredsednika: ing. Lenarčič in ing. Pahernik; 3. za odbornike podružnice: ing. Šivic (ki je pa pozneje odbornisko mesto o d 1 o ž i 1), O. Détela, ing. Obereigner, ing. Putick, ing. Božić, J. Goederer, A. Podlesnik, ing. Rudež, ing. Lenarčič ml., ing. Lah, ing. Ružić, I. Čater, ing. Travirka, ing. Urbas, F. Lang, F. Sonnbichler, Dr. Rekar, ing. Kraut, ing. Ziernfeld, A. Rihteršič, J. Javornîk; 4. za nadzorstvo: ing. Tavčar in ing. Sodnik; 5. v redakcijski odbor: ing. Šivic; 6. v razsodišče: ing. Rustia, ing. Šivic, ing. Lenarčič st., ing. Obereigner, O. Détela, ing. Urbas, ing. Travirka, ing. Tavčar, ing. Kosjek, ing. Odlasek. 7. V Glavno upravo: za predest. podpredsednika Udruženja (vnovič) ing. J. Lenrčič st., v nadzorstveni odbor (vnovič) ing J. Rustia; za člane glavne uprave: ing. Pahernik, ing. Ružić, Goederer, Lang, ing. Božić, na novo vladni svetnik Oton Détela. (Ing. Šivic je tuđi iz glavne uprave izstopil). *) Ing. Rustia izvolitve ni sprejel, vsledčesar bo treba voliti novega predsednika. 5 |
| ŠUMARSKI LIST 10/1924 str. 68 <-- 68 --> PDF |
546 .. .............. ......... ........ 8. V delovnih odsekih ostane kakor doslej (vidi »Šum. List« str. 483/1922) ozir, v X. lovskem odseku ostanem: Dr. t.ovrenčič, ing. Šivic, in?. Ružić, ing. Božič. Delegate v skupščino bo uprava po potrebi nominirala izmed prisotnih članov v Sarajevu. Poročila predstojnikov delovnih odsekov so odpala. Pri tem omenja tajnik, da bo v Sarajevu skušal oživeti pomen delovnih odsekov in bo zahteval, da se končno začne sistematično delati s tem idealno zasnovanim aparatom. Samostojnih predlogov ni nobenih. Preide se na e v e n t u a 1 i j e. Ing. Lenarči č st. vpraša, ali je ministrstvo oziroma Glavna uprava v zadevi »Dobrlin« že kaj ukrenilo. Tajnik ing. Ružić izjavlja, da je kolikor je njemu znano, ta stvar zastala. Ing. Lenarčič bo o tem predmetu interpeliral na skupščini v Sarajevu. F. L a n g zahteva pojasnila, zakaj se ne vrši predpis pravil oziroma poslovnika, da se odborove seje in posebno obči zbori morajo po možnosti vršiti v različnih krajih in biti združeni s kako ekskurzijo, s predavanjem in podobno. Tako se je vedno delalo in še dela povsod, samo pri nas ne. Tajnik odgovarja, da letos to ni bilo mogoče, ker so v kraje, ki so bili za to določeni, tik pred skupščino bili napravljeni dijaški izleti. Drugače pa je glavno financielno vprašanje, kakor za zbor tako za odborove seje. Propagandn i fond, kateri po statutu mora financirati tuđi naše zadevno delovanje, je doslej bil prepičel, se pa vidno okrepljuje. Ko bo dovolj sredstev, se bo moralo pristopiti Glavni upravi s potrebnimi predlogi. Za danes zvečer je v programu predavanje ing. Ružica »0 agrarni reformi s posebnim ozirom na gozdarstvo«. Glede zborov je treba daljših priprav, v pravilih pa ni nikjer določeno, kdo odreja mesto prihodnjega rednega zbora. Zato predloga, da zbo r sprej me, da se v prihodnje vedno na zboru določi, kje naj se vrši prihodnji redni zbor. Predlog je bil sprejet. Nato povabi predsednik ing. Lenarčič Podružnico, da priredi svoj redni zbor prihodnje leto na V r h n i k i. Zbor je povabilo z veseljem vzel na znanje. Tajnik ing. Ružić poroča o programu sKupščine, ki bo v Sa rajevu . Poročilo se vzame na znanje. Tajnik vpraša, ali se zborovalci nametavajo udeležiti predavanja zvečer. Ker se velika većina zborovalcev že prej odpelje, odpove svoje predavanje, ki ga bo imel ob drugi priložnosti. eKr se nihče več ne priglasi k besedi, ugotovi predsednik, da je dnevni red izčrpan, se zahvali zborovalcem za udeležbo in sodelovanje ter zaključi zbor ob r3 uri 30 min. V Ljubljani, dne 26. julija 1924. Ing. Ružić 1. r. |