DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 16 <-- 16 --> PDF |
0 starih gozdih na Dolenjskem K. A. — Ing. A. Šioic: O starih gozdih na Dolenjskem. (Prispevek k varstvu prirode v Sloveniji.) Pokrajina med Kulpo in Čabranko, med kranjskim Snežnikom in dolino reke Krke je gozdno ozemlje v pravem pomenu besede. V tem ozemlju se je pričelo izdatnejše izkoriščanje gozdov mnogo pozneje, nego po drugih pokrajinah Slovenije. Vsi ti gozdi so bili z razsežnimi servitutnimi pravicami obremenjeni. Služnostnim pravicam se je prvotno zadoščalo s tem, da se je sekalo iz irmljivih ozirov le v neposredni blizini posamezmh vaši in selišč. V ostalem pa lesa tedaj in še v prvih desetletjih XIX. stoletja nišo mogli porabiti za drugo, kot za pridobivanje luga (pctaša), za obratovanje ene same steklarne (glažute) in za izdelovanje lesnega oglja, ki so ga rabili v topilnicah železne rude. Poraba lesa v omenjene svrhe je imela za posledico. da so bili tedaj na gotovih mestih stari gozdi popolnoma izsekani, ker se je sekanje vršilo vsled pomanjkanja komunikacij le v najbližnjih krajih ravnotako, kakor že omenjeno nakazovanje lesa servitutnim upravičencem. Nasprotno pa so velikanske, bolj oddaljene gozdne ploskve ostale od sekire nedotaknjene ; stari gozdi so tod ostali še uhranjeni našim neposrednim prednikom- nam in naši mladini. Toda to. kar so pustila prejšnja stoletja ohranjenega ali pa le polagoma in počasi izpreminjala, preminja sedanja doba s sredstvi. ki jih ima na razpolago, silno hitro. Tako je prodrla tuđi v označeno ozemlje s cestami in parnimi žagami, se mu približala z železnico in je v malo desetletjih iztrebila iz gozdov drevesne velikane. Crazdnim sestojem je odmerjena dandanes kratka življenska doba. ki ne dopušča. da bi zopet vzrastla debla tako ogromne debeline. S krajšo porabno dobo pa. kakor vsak gozdar in umen gozdni nosestnik vé, ne škodujemo gozdarstvu, temveč pomnožujemo denarno vrednost gazda in tuđi njegovo narodnogospodarsko korist. Današnji gozdni upravitelj mora ravnotako kakor gozdni´ posestnik- biti ne samo gojitelj gozda. temveč tuđi trgovec. Kjub temu. modernemu naziranju pa upravitelj gozda večkrat s prav težkim srcem vzame slovo od starega gozda, ki ga mora vsled predpisanega mu go«nodarstva izroeiti sekiri. Znano mu je bolj. kakor neukim, da prihodnja vzrast na dotičnem mestu ne bo nikdar več dorastla do takšne debeline. Sestoji. ki jih bo na posekanem prostoru znova in skrbno vzgojil. bodo pa dobičkanosnejši: gozd bo videti orijaznejši in svetlejši. čistejši. A še nekaj je, kar mine ob enem, ko mora pasti stari pragozd, in to je dobršen del pristnega narodnega duha. ki je imel tam svoje korenine, kjer so stala prastara drevesa. Že oddaljenost selišč od drugega. šumnega |