DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 17 <-- 17 --> PDF |
0 starih gozdih na Dolcnjskem sveta v samotni gozdoviti pokrajini je dala tamošnjim naseljencem poseben značaj, ki se povsem razlikuje od ljudstva, ki prebiva izven gozda. Posameznik izmed nas, ki je potoval po teh razprostranih pragozdih. ali ki je tam v šamoti opravljal svoj posel, je imel gotovo občutek groze, ko se mu je tu razodevala močna, nepremagana božja narava. V temoti, ki se razprostira pod orjaškimi drevesi z mogočnimi obršami- zdijo se ti zamrli in tekom časa propali, po tleh ležeči truleži- korenine iri skale, mahovje in lišaji kakor pošasti. Vsepovsod vlada grobna tišina. Toda kadar nastopi viharno neurje, nastane v tem, sicer skoro mrtvem gozdu razbrzdano tuljenje, prasketanje in pokanje, da te spreleta strah! Ti pragozdi so bili domovina in izvor marsikatere otročje vraže, a tuđi neomajne vere ogljarjev, domovina premnogih lepih bajk in pesmi, ognjišče priproste domače umetnosti, ustvarjene z najenostavnejšim orodjem. Pod v vrstah zasajenimi drevesi. četudi bi dosegla svojih 30 do 40 cm premera v prsni visini, na gozdnih goljavah, v mladih nasadbah in goščah se ne rodi več takšna poezija, kot v pragozdu; ne bo je več te vrste. Izpremembe, ki se tako naglo in temeljito godijo, kot smo jih opažali pri izginjanju pragozdov na Dolenjskem, ki jih izpreminjamo v bolje negovane sestoje. so pač upravičene, v gozdarskem oziru ćelo potrebne in jih radi tega ne moremo preprečiti. Stari Ijudje in predniki današnjih Dolenjcev morda niti videli nišo gozdnih sestojev. po današnjih metodah pravilno oskrbovanih; nasprotno pa njih potomci morda ne bodo niti vedeli, kakšni so bili pragozdi, ki so jih bili izpodrinili in nadomestili sedanji gozdiči. Vprašamo, jeli se od onih krasnih pragozdov. ki so se nekoč na tako obsežni ploščini razprostiralj po našej deželi, ne bi dalo vsaj nekaj oteti in ohraniti za ljubitelja narave in naše potomce, za umetnika, za raziskovalca. gozđarja- posebno pa za našo mladino, ki se ji dandanes nudi tako malo idealnih nagonov? Naše krajevne in gospodarske razmere v splošnem sicer ne pripuščajo, da bi »varstvu prirode«1 posvetili pozornost v tolikšni meri- kot po drugih deželah in državah. Mali in srednji gozdni posestnik v te svrhe ne more doprinesti materielnih žrtev; zahteva pa se lahko od njega, da nalašč ne kvari naravnih spominkov- ki jih je zgradila priroda. Pač pa bi mogla velika gozdna posestva pustiti posamezne gozdne ploskve ali vsaj posamezna imponujoča debla neposekana in ohraniti bodočnosti podobe. ki bi nam sicer bile za vselej izgubljene. To žrtev je možno doprineti večjim posestvom. ne da bi imela znatne izgube pri gozdni renti. Mnogokrat so taki gozdi. k{ so v nokrajinskem, oziru jako lepi, glede kvalitete in mase lesa manjvredni, 1 Qlej članek: »Prirodno varstvo in ohrartitev prirodnih spomenikov v iozdu«, ki ga ie priobčil irig. A. Šivic v »Jugosl. Šumi«. 1. 1921. Op. ured. |