DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 45     <-- 45 -->        PDF

Prebiralni gozd 593


V. R. Drassal, gozd. geometer (Snežnik):
Prebiralni gozd.


I. Določitev obratne dobe v prebiralnem gozdu.
Pri določilu normalne zaloge nam predstavlja obratna doba tuđi
v prebiralnem gozdu nekak regulator in zato je potrebno, da določitev
obratne dobe izvršimo posebno natanko. V prebiralnem gozdu
se ne oziramo na obratno dobo. temveč na debelinski premer v
prsni visini ter stavimo v posek debla, katera so dosegla gotovi
prsni premer; pravimo deblo je sečno zrelo.


V prebiralnem gozdu so zastopane vse starosti na isti ploskvi.
Radi te razvrstitve ne poznamo starostnih razredov, temveč debelinske
razrede.


Ako se odločimo za 7 debelinskih razredov i sicer:


I. debelinski razred — premer 8—20 cm
II. « « « 21—30 «
III. « « « 31—35 «
IV. « « « 36—40 «
V. « « « 41—45 «
VI. « « « 46—50 «
VII. « « « nad 51 «
treba je, da določimo čas vraščenja nižjega debelinskega razreda v
nastopno vlšjega.


Po strokovnem gradivu, zbranem zadnjih 30 letih v snežniških
gozdih, rabi:


deblo
»
I. debelinskega razreda da vraste
II. « « « «
II.
III.
debi.
«
raz.
«
32.— let
8.5 »
» III. « « « « IV. « « 8.— »
» IV. « « « « V. « « 7.5 »
» V. « « « « VI. « « 7.25 »
» VI. « « « « vn. « « 6.25 »


V prebiralnem gozdu torej ne rabimo debel gotovo starosti, pač
pa gotove debelosti v prsni visini.
V praksi se ponavadi rabijo debla preko 40 ali 45 cm debelosti
v prsni visini.


V navedenem slučaju rabi deblo za dosego prsnega premera
45 cm ravno 56 let. Po preje navedenih izkušnjah rabi drevesce,
katero stoji izven debelinskih razredov, ravno 20 let, da vraste v


I. debelinski razred. — Ako torej smatramo deblo s premerom 45 cm
v prsni visini kot sečno zrelo, sledi, da je sečno zrelo deblo s premerom
45 cm ravno 76 let staro.
V navedenem slučaju znaša obratna doba 76 let.




ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 46     <-- 46 -->        PDF

Prebiralni gozd


Ako upoštevamo formulo Vn = Z -ykot podlago za izračunanje


normalne zaloge, lahko postavimo na zgoraj navedeni način do-


ločeno obratno dobo u v formulo.


Na ta način tuđi lahko pri računu etata po metodi kameralne


takse postavimo normalno zalogo Vn in obratno dobo u v formulo


to pa radi tega, ker po stari navadi tuđi danes še pri računu etata


smatramo kameralno takso kot najbolj primerno za določitev sečne


množine v gozdih, pri katerih trajno gospodarstvo stoji pred speku


lativnim izkoriščanjem.


II. Račun prirastka.
Debelinski prirastek nam služi za podlago določitve količine
prirastka in sečne množine. Za kolikor mogoče natančno določitev
debelinskega prirastka je potrebno številno navrtanje v prsni visini
na preračunanih srednjih poskusnih deblih.


Določitev debelinskega in kolikostnega prirastka omejimo na
dobo preteklih deset let. Kolikost letno tekočega prirastka se na
podlagi navrtanj računa po prirastnih odstotkih.


Radi kontrole računamo prirastne odstotke po Breymannu.
Schneider-ju in Pressler-ju, po vsem tem pa še po oblikovni številki
onih sestavin. kjer se nahaja popolnoma valjast les.


Na podlagi tega izračunanega prirastka moremo določiti letno
sečno množino lesa.


III. Določitev letne sečne množine lesa.
Končni smoter vsake obratne osnove tvori določitev pravilne
letne sečne množine lesa. Ta naj bo taka, da dobivamo iz gozda največje
letne denarne dohodke. ne da bi bila vztrajnost porabe v
opasnosti.


Za oporo nam služi letni tekoči prirastek. Pravilo mora biti.
da ne smemo več sekati kot letno priraste.


Ker se pa ideal »normalnega gozda« najde le pri normalnih
sestojinah in ker naši prebiralni gozdovi še dolgo ne bodo dosegli
tega smotra, moramo biti previdni in opustiti porabo celokupnega
izračunanega letnega prirastka.


Istotako se v svrho določitve etata ne moremo s pridom poslužiti
porabne dobe, ker se tako starost v prebiralnih sestavinah
težko dožene in tuđi gospodarski smoter ne bi bil izpolnjen.


Dosega letnega etata obstoja v glavnem v razpoložljivih za
sečnjo zrelih deblih, to je od III. debelinskega razreda (30 cm) naprej,
v njihovi kolikosti telesnine in v času njihovega vraščenja. To določitev
letnega etata postavimo lahko v nastopno formulo :


„ >" V i .6 . -.. . . — .6 V . .4 — .5 v i


. — ^r=-^, .7 + .7 _ a6 .6 ..=^. . .5 + ^^ . K.t + .


, .. — . -.. , m — .. fjr i m — m .*




ŠUMARSKI LIST 11/1924 str. 47     <-- 47 -->        PDF

Prebiralni gozd


v kateri je
v = število debel,


k = telesnina poskusnega debla,
a = starost poskusnega debla, ax — ay pa čas njegovega
vrasčenja.


V praksi omejimo sečno množino na sečno zrelost telesnine,
torej na debla od 30 cm debelinske prsne visine naprej, in isto primerjamo
s skupnim prirastkom.


Za kontrolo nam služi lahko doloeitev sečne množine lesa po


L. Hufnagelovi metodi. Po tej metodi se, kakor je znano izvaja letni
etat iz pravila: K tačasni telesnini debel m debelinskim
skupinam,
u u


ki so već kot-5- let stara, se prišteje prirastek v času od -.- let in z


.
q


u


~2 deli svota
iz telesnine in prirastka.


Prebiralni gozd nam more služiti kot temelj za dosego trajnega
gozda in ker sedaj ob vsaki priliki čujemo vzklike po trajnem
gozdu, je upati da bo, posebno po naših kraških krajih, domače
prebiralno gospodarstvo mnogo prispevalo k preroditvi našega
celotnega gozdnega gospodarstva.


@.&®