DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 12/1924 str. 31     <-- 31 -->        PDF

Štiridesetletno delovanje gozdne javnoadmmistrativne uprave V Sloveniji 645


kovnem, temveč tuđi v trgovskomaterialnem oziru. Javen organ
mora biti zaščitnik malega posestnika, ker baš" ta potrebuje največ
pouka in zaslombe. Večji posestnik je na boljšem v toliko, ker si
more privzeti lastnega plačanega odgovornega oskrbnika, ki zanj
dela in se briga za dobro oskrbovanje v upravo izročenega mu
posestva.


Moje mnenje je, da javnih, državnih, gozdarskih organov
sreska oblastva potrebujejo in da jih ni mogoče nadomestiti s kakimi
oskrbniki, velikih privatnih ali državnih gozdnih posestev, ker leti
imajo dovolj posla s poverjeno jim upravo velikih posestev. Oblastva
bodo tuđi v bodoče potrebovala gozdnih organov. čimbolj se
bodo razvijali promet, trgovina in industrija ter prosveta našega
kmetskega ljudstva, ki brez lastnega, četudi malega gozda skoro ne
more dobro napredovati in se vedno bolj zanima za strokoven pouk.
V tem me potrjuje stremljenje Štajercev Pohorcev ki komaj čakajo,
da se vendar otvori gozdarska šola, v katero bi pošiljali gozdni posestniki
svoje sinove, ki jim bodo svojčaš nasledovali na srednjih
gozdnih posestvih.


Gozdarski pouk pa naj se ne vrši samo v gozdarski soli, temveč
v clementarnem toda večjem obsegu kot doslej, tuđi na kmetijskih
šolah na Qrmu, v Mariboru, Št. Juriju in drugod. Zastopniki
kmetijstva temu nikakor ne nasprotujejo; tožijo le, da predpisani
učni red ne daje primernega časa za zadosten gozdarski pouk na
razpolago. Z dobro voljo bi se dalo tuđi to vprašanje povoljno resiti
in pritegniti kot predavatelje javne gozdarske organe.*


Po mnogih krajih naše države menda še nimamo samostojnih
individuelnih malih gozdnih posestnikov, pač pa mnogo komposesoratov.
Iz tega dejstva pa še ne sledi, da bi se morala morda v Sloveniji
preko štiridesetletna institucija gozdnoadministrativnih oblastev
ukiniti, ravnotako kot se ne da prisiliti, da bi se pri nas individualna
gozdna posest izpremenila v komposesorat. Pri nas opažamo,
da vsakdo svojo lastn o posest najbolj ljubi, zagovarja in ščiti.


Kar se po okrajih eksponiranega gozdarskega osebja javne
uprave tiče, je poglavitno, da bi isto svojo službo pravilno razumevalo
in se zavedalo, da je le z dosledno marliivostjo in požrtvovalnim
trudom doseči uspehov, ki jih javnost pričakuje od njega. Hvaležnega
dela je vsepovsod, tako da nikomur ni treba držati križem
rok. Ovire je včasi iskati le v materijalnem oziru, ker so stroški, ki
jih povzroča potovanje, večkrat tolikšni, da jih osebje ne more zmagati
z raznoložljivimi malimi in fiksnimi sredstvi.


Delokroga gozdarske centrale v Ljubljani v tem članku
nisem dotaknil; tuđi lovstva, ki spada v njen delokrog nisem omenil.


* Na Qrrrm in v Mariboru se vrši gozdarski poduk že veliko let. Op.
piščeva.
KS4&&&