DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 12/1924 str. 31 <-- 31 --> PDF |
Štiridesetletno delovanje gozdne javnoadmmistrativne uprave V Sloveniji 645 kovnem, temveč tuđi v trgovskomaterialnem oziru. Javen organ mora biti zaščitnik malega posestnika, ker baš" ta potrebuje največ pouka in zaslombe. Večji posestnik je na boljšem v toliko, ker si more privzeti lastnega plačanega odgovornega oskrbnika, ki zanj dela in se briga za dobro oskrbovanje v upravo izročenega mu posestva. Moje mnenje je, da javnih, državnih, gozdarskih organov sreska oblastva potrebujejo in da jih ni mogoče nadomestiti s kakimi oskrbniki, velikih privatnih ali državnih gozdnih posestev, ker leti imajo dovolj posla s poverjeno jim upravo velikih posestev. Oblastva bodo tuđi v bodoče potrebovala gozdnih organov. čimbolj se bodo razvijali promet, trgovina in industrija ter prosveta našega kmetskega ljudstva, ki brez lastnega, četudi malega gozda skoro ne more dobro napredovati in se vedno bolj zanima za strokoven pouk. V tem me potrjuje stremljenje Štajercev Pohorcev ki komaj čakajo, da se vendar otvori gozdarska šola, v katero bi pošiljali gozdni posestniki svoje sinove, ki jim bodo svojčaš nasledovali na srednjih gozdnih posestvih. Gozdarski pouk pa naj se ne vrši samo v gozdarski soli, temveč v clementarnem toda večjem obsegu kot doslej, tuđi na kmetijskih šolah na Qrmu, v Mariboru, Št. Juriju in drugod. Zastopniki kmetijstva temu nikakor ne nasprotujejo; tožijo le, da predpisani učni red ne daje primernega časa za zadosten gozdarski pouk na razpolago. Z dobro voljo bi se dalo tuđi to vprašanje povoljno resiti in pritegniti kot predavatelje javne gozdarske organe.* Po mnogih krajih naše države menda še nimamo samostojnih individuelnih malih gozdnih posestnikov, pač pa mnogo komposesoratov. Iz tega dejstva pa še ne sledi, da bi se morala morda v Sloveniji preko štiridesetletna institucija gozdnoadministrativnih oblastev ukiniti, ravnotako kot se ne da prisiliti, da bi se pri nas individualna gozdna posest izpremenila v komposesorat. Pri nas opažamo, da vsakdo svojo lastn o posest najbolj ljubi, zagovarja in ščiti. Kar se po okrajih eksponiranega gozdarskega osebja javne uprave tiče, je poglavitno, da bi isto svojo službo pravilno razumevalo in se zavedalo, da je le z dosledno marliivostjo in požrtvovalnim trudom doseči uspehov, ki jih javnost pričakuje od njega. Hvaležnega dela je vsepovsod, tako da nikomur ni treba držati križem rok. Ovire je včasi iskati le v materijalnem oziru, ker so stroški, ki jih povzroča potovanje, večkrat tolikšni, da jih osebje ne more zmagati z raznoložljivimi malimi in fiksnimi sredstvi. Delokroga gozdarske centrale v Ljubljani v tem članku nisem dotaknil; tuđi lovstva, ki spada v njen delokrog nisem omenil. * Na Qrrrm in v Mariboru se vrši gozdarski poduk že veliko let. Op. piščeva. KS4&&& |