DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 6/1925 str. 26 <-- 26 --> PDF |
Gozdarstvo Slovenije leta 1923. gospodarske osnove skušajo nekateri tako urediti, da izkažejo kolikor mogoce veliko prihrankov, ki naj se čimprej spravijo v denar. Med temi prihranki morda prav malo dozorelega lesa! Opaža se, da skušajo priti v posest velegozdov razne delničke dm/.be, katerim pa žal ni toliko za posest in pravilno oskrbovanje ..... za čim hitrejšo in v substanco globoko pcsegajočo eksploatacijo gozdov. Iz narodnogospodarskega stališča in z ozirom na procvit blagostanja za prizadete kraje in njih okolico v bodočnosti, ti pojavi nišo za željeni. Tu in tam je kak posestnik moral čez mero sekati, ker so mu drevje poškodovali lubadar, suša .. . Pri sečnjah, dovoljenih v večjem obsegu, ali pa v varstvenem gozdu na prebiralen način, se je zahtevala v več slučajih kavcija za pravilno izvršitev dovoljene sečnje in kot jamstvo za potrebno čišćenje. Podelava in spravilo lesa. Mehak les (igličastega drevja) večinoma v gozdu podelajo v hlode po 4, včasih tuđi po 5 in 6 m dolžine. Šibkejši les, pridobljen s trebljenjem gostejših vzrasti in od vrhačev debelejših debel stešejo v trame in tramiče. Trd les boljše vrste se podela v hlode, manj vreden v drva. Kot drva se porabijc večinoma bukev, slabejši hrastov in borov les, cer, topol, vrba i dr. Hlode spravljajo po potih, v nekaterih krajih, .... ni dobrih izvoznih potov s hribov in planin, pa po zemskih drčah, lesenih rižah in raznih drugih spravilnih napravah1 v dolino, ako ne do žag, pa do drugih spravilnih naprav. Drv za kurjavo v hribovitih krajih ne zrežejo v gozdu v polena, teinveč spravijo debla, ki jim odstranijo veje, takozvane »goli« na tak način, kakor hlode, v dolino. Imamo kraje, .... je spravilo mogoce ali vsaj najlažje le ob snegu pozimi. Drugcd zopet se spravilo vrši po žičnicah, gozdnih železnicah, dalje s plavljenjem po potokih in v vezanih splavih po rekah. Kraji, kjer so taka spravila, so opisani v že omenjeni »Spominski knjigi«. Leta 1923 so na nov o zgradili gozdno železnico na veleposestvu »Pilštajn« (sod. okr. Kozje) dolgo 2 km. Od Ceslaka do Oplotnice je zgrajena nova ozkotirna železnica v dolžini 4.3 km. Leta 1923 se je pričela porabljati za prevoz lesa 13.50 km dolga ozkotirna proga rudnika rudokop, unije Mežica po Thurnovi gozdni upravi in neki lesni tvrdki. Dalje so bile tega leta novo postavljene lesene (suhe) riže v revirju Gora 80 m, Lukanja 300 m, Žički samostan 600 m, Mislinje 600 m. Sledeče spravilne naprave pa so bile leta 1923 opuščene: Žična vv.penjača v Mlinci nad Dovjem, dolga 0.8 km. Vzpenjača nad Kolnico /. .lelovice, dolga 0.98 km, pa ćelo leto ni bila v obratu, ker je bila vlačilna žica pretrgana. Ražen v hlode, tramove in drva se je precej bukovega in nekaj hrastovega lesa podelalo v tirne pragove. Omeniti je predvsem sodna 1 Gle} popis spravilnih naprav na str. 27, 28 in 29 Spominske knjige J. Š. U.. Ljubljana 1923, |