DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 3 <-- 3 --> PDF |
Broj 7. „Šumarski List" Godina 50. O vztrajnem gospodarstvu v gozdih. (Predavanje ing. Antona Šivic-a na občnem zboru Podružnice J. Š. U. v Ptuju, dne 14. maja 1926.). Na dnevnem redu današnjega zborovanja je razpravljanje o »liberalizmu v šmarstvu«. Da je ta predmet prišel na dnevni red, je bil povod članek, ki ga je nedavno prinesel »Šumarski list«. Ne nameravam naštevati vsebine tega članka, tuđi ne teoretsko defininovati pojma — ki je mišljen z izrazom »liberalizem« temveč razpravljati o vztrajne m gospodarstvu v gozdih v tem smislu, kakor ga pojmuje naša dosedanja še vedno veljavna zakonodaja. Tekom razprave bom opozoril na razliko med smiselno vztrajnostjo gozdnega donosa in med liberalizmom v gozdarstvu, ki ne zahteva, da bi gozd prinašal ..^ doma vztrajnih dohodkov. * # * Da si more na primer vsakdanji živež zase in za družino sproti nabavljati na trgu, mora imeti trajne denarne dohodke, kdor ni zemljiški posestnik. Kdor pa ima te trajne denarne dohodke, mora imeti gotov minimalen kapital, kojega obresti mu tvorijo dotične potrebne in trajne dohodke. Tistega minimalnega kapitala se ne srne dotakniti, sicer bi se mu trajni dohodki zmanjšali, da ćelo ponehali bi ti dohodki, ako bi ta kapital docela porabil. Kdo pa ima kapital naložen? Kapitalisti ga imajo, ki živijo od ku ponov in obresti; industrijalci, ki so kapitale investirali; uradniki ga imajo ideelno, ker reprezentirajo njih studije, in delazmožnost neko stalno plačo, vzeto kot letno rento nekega latentnega kapitala. * * * S temi skromnimi navadnimi primeri pojasnil sem, da je treba imeti gotov kapital ali gotovo zalogo dobrin, blaga, denarne svote, od katerih je trajna eksistenca ali trajno preživljanje t r a j e n ob stanek mogoč in odvisen. Po tem splošnem uvodnem utemeljevanju trajnosti naj preidem na gozdne posestnike in gozdna posestva. Imam v mislih predvsem privatne gozde, ker je državnih v Sloveniji le malo in so isti itak urejeni po na čelih stroge vztrajnosti. * G o z d n i posestnik, ki ima družino, bo pazil na to, da bo imel od svojega gozda ako le mogoče t r a j e n užitek, če ne more drugače vsaj v toliko, kolikor se vsakoletne potrebščine drv za gorivo tiče. Ako pa vsakoletnega užitka ne more dobiti iz gozda, bo skrbel, da se mu bo do hodek vsaj v gotovi množini in po gotovih razdotojih čimvečkrat po . |