DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 7/1926 str. 5     <-- 5 -->        PDF

0 vztrajnem gospodarstvu v gozdih


gozda samega, !bo moral pač istega tako urediti, da ne bo prišel ves gozd
naenkrat do ukoriščanja, temveč le manjši kompleksi v gotovih redno ponavljaj
očih se presledkih. Moral bo torej periodično vztrajno
gospodariti.


Ako pa je posestvo dovolj obširno, je pač najbolj umestno, da se
] etno vztrajn o uporišča četudi ne priđe pri tem vsako leto enako velika
masa do užitka. Velikost mase bo največ odvisna od tega, koliko zre-
Jih ali vsaj dozorevajočih sestojev ima na posestvu v zalogi


Tu so možni raznovrstni slučaji.
Poznam, gozdna srednje velika posestva, ki so bila svojčas v veiikem
«obsegu izsekana v presledku kratkih par let. Obširne gol jave so sicer pogozdiii,
nasadbe so dcfbro uspele in dorasle v mlade sestoje ter imajo
sedaj debelino drogovja. Manjši del sestojev, posebno bukovih, ki takrat
ni bil izsekan, so sicer po malem od leta do leta izkoriščali, vendar bo
iudi ta kmalu porabljen. Kaj bo potem? Vzdrževanja sicer ne potrebnega,
ogromnega graščinskega poslopja in drugih izdatkov ni mogoče več pokriti,
posojilo najemati dotlej, da bodo gozdni sestoji zreli za ukoristitev,
ne kaže radi visokih posojilnih obresti, ki se ne dado pokriti z
n i z k i m obrestovanjem gozdnega kaptala.
Ne bo drugega izhoda, kakor prodati graščino z gozdi vred Kako pa
kupee? Ta zahteva navadno, da se mu kupnina obrestuje. Ako je denar
izposodil, zahteval bo visoke rente, da krije oibresti in vrača polagoma
po obveznosti posojilo. Kako naj to napravi?
Ali mora sekati drogovje — kar ni racionalno in tuđi malo izda in
je ćelo nesmiselno — ali pa najti drugače izhoda iz zagate, ki ni drugega,
nego parcelacija gozdov ter njih razprodaja, dočim so graščinska poslopja,
pristave in pritikline itd. obsojeni, da propadejo.
Pri razprodaji se bo seveda skušalo najprej oddati nearondirane komplekse,
kojih izkupilo sicer more zavleči, ne pa preprečiti razpada posestva.
Pri razprodaji pridejo razparcelirani gozdi v roke manjših, toda večinoma
imovitejših posestnikov, šibkejši pa ne morejo kupiti ničesar, ker
ne morejo plačati.
Preliberalna potrajnost more torej srednja gozdna posestva in njih
posestnike včasi popolnoma upropastiti.
* * *


Kako pa je z v e č j i m i i n z veleposestvi?


Pri teh se je — največ iz tehniških ozirov ali pa po vzorcu fideiko
misov, dalje vsled testamentamih določb bivših, davno preminulih posestnikov
in iz drugih ozirov — ustanovilo vztrajno gospodarjenje.